PREDGOVOR

Danes se sodobni svet sooča z velikimi družbenimi, ekonomskimi in političnimi neenakostmi in nasprotji. Z zadnjim valom globalizacije ne prihajajo v krizo le obstoječi modeli vladavin v nacionalnih okvirjih in poskusi izvoza nacionalnih modelov upravljanja družb iz enega dela sveta v druge dele sveta, temveč se oblikujejo tudi nastavki alternativnih modelov globalne vladavine. Ob velikih negotovostih so se že v preteklosti ponujale teokratske oblike vladavine, prav nič drugače ni danes.

Ob sedanjem začenjanju novega ciklusa geopolitičnih (pre)razporejanj globalnih sil mednarodni dejavniki pomembno vplivajo na vzpostavljanje političnih režimov v določeni državi. In vendar samo z geopolitiko oziroma z mednarodnimi dejavniki ni mogoče v celoti pojasniti nastanka in značilnosti določenega modela političnega sistema v posamezni državi. To velja tudi za teokratski režim v Afganistanu.

O Afganistanu je sicer napisanih že veliko knjig, strokovnih analiz in medijskih člankov. Najbolj razširjene so objave, ki so jih pisali avtorji iz zahodnih držav. Navadno so napisane v izrazoslovju, ki je blizu ljudem v Severni Ameriki in Zahodni Evropi. Slovenska dela o Afganistanu so se doslej osredotočala predvsem na vojno in z njo povezane tematike, osebne zgodbe Afganistancev ali Slovencev na poti po Afganistanu ter na kulturo. Najina knjiga je družboslovna, a je dopolnjena z zgodovinsko-slikovno zgodbo o Afganistanu.

Po obiskih Afganistana v letih 2014, 2015 in 2017 sva kar pogosto ugotavljala, da pri uporabi nam znanega izrazoslovja pogosto na Afganistan neutemeljeno projiciramo tudi lastna razumevanja določenih pojavov. Pri svojem raziskovalnem delu sva si prizadevala ozavestiti evropske leče, ki jih nehote nosiva zaradi socializacije v določenem delu sveta. Pri terenskem delu sva v prvi vrsti prisluhnila afganistanskim pogledom na afganistansko zgodovino, mednarodno oziroma geopolitično umeščenost Afganistana, afganistansko družbo (ali morda bolje rečeno afganistanske družbe) in afganistanskim analizam sedanjosti in možnih prihodnjih scenarijev za Afganistan. Zahvaljujeva se intervjuvancem, ki so se prijazno odzvali na najine prošnje za intervjuje in so ob ponovljenih obiskih tudi z zanimanjem spremljali nastanek najine prve knjige. Žal pa morava povedati, da je bil eden izmed njih, novinar Asadullah Kohzad, ki nama je potrpežljivo pomagal razumeti srž sedanje afganistanske družbe, 7. maja 2017 ubit v Pul-e Khumriju, nedaleč od svojega doma. Zločin še ni raziskan. Njegovim najbližjim izrekava iskreno sožalje.

Navkljub trudu, da bi razumela afganistanske poglede in afganistanski način verovanja, sva se aprila 2015 na mestu, kjer je množica nekaj tednov prej do smrti pretepla, kamenjala in zažgala Farkhundo Malikzado, sedemindvajsetletno študentko islamskih študij, ki so jo obtožili, da je zažgala Koran, globoko zamislila. Kaj oziroma koliko lahko sploh razumemo o religiji, njenem učinkovanju na ljudi oziroma o moči manipulacije z ljudmi z njeno pomočjo?

Ljubljana, september 2017
Danica Fink Hafner in Boštjan Slatenšek