3.1 Talibska teokracija v primerjalni perspektivi

Analitiki talibsko oblast v Afganistanu (1996–2001) nedvoumno uvrščajo med teokratske sisteme. Po svojih značilnostih spominja na posamezne srednjeveške teokracije v Evropi. Iz današnjega zornega kota je pogosto označena kot skrajni primer teokracije in puritanstva.

Talibski sistem vladanja je bil v veliki meri improviziran, a vendarle zasnovan na skrajni interpretaciji islama. Zelo je omejeval svobodo, podrejal posameznike religijski skupini, voditelju in teokratski državi. Družbena hierarhija je bila oblikovana z religijsko hierarhijo ter religijsko in kulturno nestrpnostjo. Temeljne značilnosti talibskega režima so bili nestrpnost, prisila in mučenje ter nesposobnost zagotavljanja humanih družbeno-ekonomskih in političnih pogojev za življenje. Talibski ekstremni islamizem, poleg kasnejšega samooklicanega Kalifata ISIL-a v Iraku in Siriji, velja za enega najbrutalnejših.

Katere so podrobnejše značilnosti talibske teokracije? Kako je mogoče, da se je takšen režim vzpostavil v državi, ki se je v času vladanja kralja Mohammeda Zahirja Shaha, od 1933 do 1973, deloma že notranje modernizirala in je v šestdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja veljala za mirno državo ter bila prijazna do mnogih obiskovalcev z zahoda, tudi hipijev? Kakšna je možna prihodnost Afganistana?

Odgovora ni mogoče najti brez zgodovinskega vpogleda na dogajanja v Afganistanu in brez širšega poznavanja geopolitičnih razmerij v srednjeazijskem območju ter v svetovnem merilu.

V tem poglavju najprej zgodovinsko umestiva talibsko islamsko državo. Po zgodovinski umestitvi talibske islamske države in opisu zgodovine njenega nastanka predstaviva talibe in temeljne značilnosti talibske islamske države. Nato sledi analiza notranjih in zunanjih dejavnikov vzpona in propada talibske teokracije. Poglavje zaključiva z odgovori na vprašanja o tem, kakšni so možni scenariji za Afganistan, v kolikšni meri je prihodnje dogajanje v Afganistanu v rokah Afganistancev in njihove države, koliko pa ga sodoločajo zunanji dejavniki