2.4 Religijske spremembe in predsodki v aktualnih globalizacijskih procesih

Aktualni globalizacijski procesi presegajo domet nacionalne države. Velike družbeno-ekonomske spremembe vplivajo tudi na dogajanja znotraj posameznih držav. Pri tem je potrebno opozoriti, da prihaja do radikalizacije islama zaradi kombinacije rastoče notranje represije v posameznih državah in vse večjega zahodnega vmešavanja v te države (Teti in Mura, 2009: 96–98). Prav zaradi prepletenosti notranje-državnih procesov in konfliktov s procesi globalizacije, v katerih se povečuje družbena neenakost med različnimi deli sveta, religija pridobiva vedno bolj skrajne politične razsežnosti. Osrednji družbe-no-ekonomski konflikti se namreč preoblikujejo tudi v poenostavljene strahove pred določenimi religijami.

Mednarodno poročilo OZN (2013) je objavilo oceno, da 40 % vseh mednarodnih migracij poteka od globalnega juga proti globalnemu severu. Ta smer mednarodnih migracij se je v primerjavi z migracijami jug-jug, sever-sever, sever-jug v zadnjih dveh desetletjih najbolj okrepila in predstavlja okrog polovico vseh mednarodnih migracij. Število mednarodnih migrantov se je v obdobju med 1980 in 2010 povečalo od 103 milijonov na 220 milijonov (Martin, 2013).

Verski zemljevid sveta se spreminja tako zaradi migracij kot tudi zaradi državnih notranjih sprememb. Islam v razvitem delu sveta pridobiva število vernikov tako zaradi migracij kot tudi zaradi višje rodnosti priseljencev (Martin, 2013). Hkrati pa Mednarodno poro-čilo OZN (2013) opozarja, da migranti z juga na sever gospodarsko sicer praviloma pridobijo, vendar sta njihov osebni status in čustvena dobrobit (emotional well-being) prizadeta. V obdobju zadnje mednarodne, finančne in ekonomske krize so se ne nazadnje pojavile tudi razlage znotraj EU o tem, da naj bi bile težave reševanja krize vkoreninjene v religijskih razlikah med različnimi deli Evrope(14).

Kljub temu da se teokracije v dosedanji zgodovini še zdaleč niso pojavljale le v navezavi samo na eno vero, se danes javni govor o teokratskih pojavih pogosto slabšalno povezuje bolj ali manj le z islamsko religijo. Pozablja se, da krščanska religija v zgodovini ni bila uporabljena enoznačno. Uporabljena je bila tako v konzervativne namene, npr. za obrambo starega režima (ancien régime, npr. v Evropi v času prosvetljenstva) kot tudi za družbeno povezovanje (npr. priseljencev v ZDA; Herbert, 2009: 232) in v osemdesetih letih 20. stoletja za krepitev opozicije proti avtoritarnemu socialističnem režimu (pri-mer Poljske). Stereotipni pogledi na religijo zanemarjajo tudi razlike znotraj posameznih religij. Zaradi puritancev npr. ni mogoče raz-glasiti vseh protestantskih skupin za skrajne. Razlike obstajajo tudi znotraj drugih religij, vključno z islamom.

Vse omenjene globalizacijske spremembe, instrumentalizacijo religije v javnem govoru pa tudi povečevanje števila manjšinskih ver raziskovalci ne povezujejo le z zaznavami ogroženosti velikih religij, temveč opozarjajo, da globalizacija ključno vpliva tudi na upad verske svobode (Bloom, Arikan and Sommer, 2014). Projekcija globalnih družbeno-ekonomskih in političnih konfliktov v (vsaj na videz) religiozne konflikte daje polet tudi ekstremno desnim populističnim odzivom v razvitem delu sveta.

(14)Glej npr. Hien (2017); Hien and Joerges (2017); Economist (2015).