2.5 Fundamentalistična religijska gibanja in meje nacionalnih držav
Teokratske ideje so se v novejši zgodovini uveljavile v različnih teritorialno-političnih skupnostih. Delovale so v oblikah teritorialno-političnih skupnosti in gibanj znotraj širših državnih tvorb, ponekod pa so bile vzpostavljene kot vladajoči režim v okviru določene države. V okviru zadnjega vala globalizacije se pojavljajo tudi poskusi oblikovanja teokracij prek meja nacionalnih držav.
Ob upoštevanju ožjega in širšega pojmovanja religije (v smislu posvetne vladajoče ideologije družbene manjšine) lahko razlikujemo med teoretskimi tipi teokracij glede na raven oblasti (nacionalna in nadnacionalna, globalna) in glede na zvrst oblasti (religiozna, posvetna; glej Preglednico 2). Te so: 1. popolna teokracija v nacionalnem okviru, 2. posvetna oblast v okviru nacionalne države pod pritiskom vplivnega teokratskega gibanja, 3. teokratska nadnacionalna omrežna vladavina in 4. posvetna neoliberalna nadnacionalna oziroma globalna omrežna vladavina, legitimizirana z neoliberalno civilno religijo.
V novejšem času znanstveniki vedno pogosteje v preučevanje vzpona religioznega fundamentalizma po svetu poleg Izraela in več islamskih držav vključujejo tudi napetosti med teokracijo in demokracijo v industrijsko razvitih državah. V okviru sodobnih držav tako ne najdemo le skrajnih islamskih gibanj, pač pa tudi skrajna krščanska in druga gibanja(15).
Raziskovalci so še posebej pozorni na politično relevantna religijska gibanja v Združenih državah Amerike. Še več, krepitev skrajnih religijskih gibanj v ZDA so zbudile takšno pozornost raziskovalcev teokracij, da primer ZDA redno vključujejo v svoje raziskovanje teokracij (Phillips, 2006). Od kod takšna posebnost Združenih držav Amerike? Med ključnimi razlogi je dejstvo, da so Ameriške kolonije tako v 17. stoletju kot v zgodnjem 18. stoletju postale zatočišče za radikalne protestantske sekte. Med priseljenci so bili angleški puritanci in puritanci iz Wellsa, baptisti, kvekerji, škotski in škotsko-irski prezbiterjanci, judje iz različnih delov Evrope, francoski hugenoti in mnogoteri nemško govoreči vojni begunci iz Evrope (moravijci, palatini, amiši, menoniti, anabaptisti, dunkerji in salzburgerji). Valovi uveljavljanja religije v ZDA se pojavljajo vse do danes, ko se religijske organizacije in gibanja učinkovito prilagajajo nenehnim tehnološkim inovacijam. Ker je religiozna desnica (Religious Right) v sodobni ameriški politiki danes zelo pomembna za ameriško notranjo in zunanjo politiko, ji namenjamo posebno pozornost v 4. poglavju.
(15)Glej Melton and Sandeen (2017)