2.6 Dinamika teokracij

Kot smo pokazali v osnovnem pregledu zgodovinske dinamike po-javljanja teokracij, se različne oblike teokracij pojavljajo od zgod-nje zgodovine človeštva vse do danes. V tem delu pa opozarjamo še na eno dinamiko teokracij – to, da je nastanek, spreminjanje in v mnogih primerih zaton teokracij tudi vidik dinamike teokracij. Prej opisan primer transformacije puritanskih idej, gibanj in tudi bolj ali manj uspešnih poskusov vzpostavljanja puritanske države je zagotovo tak primer, ni pa edini. Ker se v sodobnem svetu spet uveljavljajo teokratske težnje, je še posebej zanimiva analiza teokratskih gibanj in njihovih preobrazb v oblike teokratskih vladavin na določenih teritorijih, ki nujno ne sovpadajo z mejami nacionalnih držav.

Vprašanje dinamike teokracij je zanimivo iz več zornih kotov. Po eni strani raziskovalci raziskujejo teokracije v preteklih ali polpreteklih zgodovinskih okoliščinah. Po drugi strani pa raziskovalci opozarjajo na nelinearnost zgodovinskega razvoja. Nanje ni mogoče gledati zgolj kot na nasprotje sekularnih držav. Zgodovinsko gledano imajo teokratske družbe lahko tudi dinamičen razvojni potencial, saj lahko vsebujejo družbene procese v smeri sekularnih držav (Webster, 1976: 817).

Nelineranost se kaže tudi v nestanovitnih procesih desekularizacije. Iranske izkušnje kažejo na nelinearnost teh sprememb v islamskem okolju (Kamrava, 1992). Medtem ko je npr. islam omejeval iransko ustavo iz leta 1906, kasnejša liberalizacija pa je vpliv islama omejila, je z islamsko revolucijo v letu 1979 islam postal osnova ustave Islamske republike Iran (Arjomand, 2012: 212). Ključna sestavina iranske islamizacije v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je bila ponovna uvedba šeriatskega kazenskega prava. Z globalnega vidika lahko trdimo, da se je sredi 20. stoletja zdelo, da upadanje pomena vere prevladuje, v zadnjem času pa raziskovalci opozarjajo, da je prav nasprotno (Kaufmann, Goujon, and Skirbekk, 2012). Ne nazadnje na te procese vplivajo tudi sodobne migracije in politike držav prejemnic imigrantov. Poleg tega se v zahodih državah krepi še polarizacija med vernimi in nevernimi posamezniki (Wilkins-Laflamme, 2014). V procesih širjenja religioznosti se religijski monopoli utrjujejo tudi v nekaterih državah, nastalih na območju nekdanje Sovjetske zveze (Froese, 2004).V celoti gledano so razmerja med religijskim in posvetnim dinamična tako glede na prostor (različne države) kot glede na čas (npr. na istem ozemlju skozi čas). Ilustrativen primer teokratskih dinamik je recimo primer mormonov v ZDA.