9 RECENZIJI
Avtorsko delo, v katerem sta raziskovalne interese, delo na terenu in napor pisanja teksta združila priznana raziskovalka in profesorica politologije ter novinar, režiser, fotograf in pisec, ki je poročal iz številnih nestabilnih delov sveta, v katerih se je dogajalo množično nasilje, je odlična pregledna študija nove oblike vladavine, ki je nastala ob prelomu tisočletja in odločilno zaznamovala naš vstop v novo dobo globalizacije. Kot v predgovoru upravičeno napovesta pisca, gre za knjigo, ki je drugačna od sicer številnih del, ki so napisana o Afganistanu, saj gre za monografijo, ki je ne samo družboslovna analiza, ampak tudi zgodovinski prikaz nekega obdobja v življenju te države, opremljen z živimi, tudi skrajno tragičnimi slikovnimi zgodbami in narativi intervjuvancev, ki sta jih avtorja, najprej novinar, nato pa še raziskovalka, zbrala in izkusila na terenu. Knjiga je zato tako analitično delo kot tudi zgovoren in sočuten prikaz situacije v nekem delu sveta, ki nam je hkrati daleč, a smo vanj, kot prebivalci Evrope in državljani države, ki je včlanjena v zvezo NATO, tudi neposredno vpleteni, ne glede na to, ali se tega zavedamo ali ne.
Monografija se v prvem delu takoj otrese predsodka o tem, da je teokracija vladavina, ki dandanes nosi pečat nekakšnega “vzhodnjaškega despotizma”, ali da gre pri afganistanskem režimu zgolj za nekakšno islamsko zaznamovano obliko avtoritarizma ali totalitarne vladavine. Pisca nas povabita v teoretsko-konceptualno premišljanje tega, kako se vrši sodobno prepletanje vladavin in pri tem skozi izčrpen pregled klasične in sodobne literature na to temo umestita teokracijo z njenimi značilnostmi v “reigiozno-posvetni kontinuum in politično-teritorialne ravni”. Pri tem plastično prikažeta kako teokratske ideje, gibanja in države skozi novejšo zgodovino ponovno najdejo svojo umestitev v sodobnem prepletanju globalnih omrežij in oblik vladavine. Religiozni fundamentalizem je dejansko v vzponu ne samo denimo v Indiji, v Izraelu in več islamskih državah, ampak vključuje tudi demokratične, industrijsko razvite države: Evropa ima v svojem osrčju papeško državo Vatikan, ZDA pa imajo kot aktivno dediščino poskusov ustanavljanja teokratskih držav še vedno močna fundamentalistična verska gibanja, ki vršijo vpliv na politiko, denimo puritance, mormone in druge. V demokratičnih državah danes cerkve in številna verska gibanja še vedno ali pa vse bolj uspevajo določati javnopolitčne usmeritve.
Med glavne kriterije za definiranje neke oblike vladavine kot teokracije nedvomno sodijo: izvajanje vira oblasti iz onstranske avtoritete, neobstoj delitve oblasti in avtokratskost oblasti vladarja ter skrajni nadzor zasebnega življenja podanikov, članov ali državljanov, ponavadi pa tudi tudi drastično izključevanje in diskriminacija žensk. Temu zadnjemu momentu se avtorja v knjigi posebej posvečata. Vsekakor bo za bralce nenavadno, da sta v literaturi in v pregednici med zvrsti teokracij poleg “popolne teokracije”, “delne teokracije” in “posvetne oblasti pod pritiskom teokratskih gibanj”, uvrščeni tudi “posvetna oblast”, ki je utemeljena na “posvetni religiji”, kamor bi naj sodil tudi komunizem, in denimo “čeznacionalna vladavina na podlagi liberalne ideologije”. Četudi so avtorji družbene pogodbe, kot je bil denimo Rousseau in tudi ameriški ustanovitveni očetje, poskusili vpeljati ali pa tudi dejansko uspeli vzpostaviti civilno religijo kot osnovo legitimnosti moderne oblasti, pa se zdi, da se ločnica med “sekularnim” in “religioznim” s takšno kategorizacijo, s katero se mnogi prav gotovo ne bodo strinjali, močno zamaje, tako da se s tem postavi pod vprašaj sama narava sekularizacije.
S postavljanjem osnovnega vprašanja “Kaj je dandanes teokracija?”, z izčrpnim podajanjem primerov ter s kritičnim spraševanjem, skupaj z nekaterimi avtorji, po tem, “kako daleč gre lahko verska organizacija in njeni voditelji pri osvajanju političnega prostora, ne da bi resno ogrozili ločitev cerkve in države”, Fink Hafner in Slatenšek v prvem in drugem poglavju ne podata samo konceptualnih temeljev za svoj prikaz talibske teokracije v Afganistanu (in v tekstu deloma tudi Islamske države v Iraku in Levantu), ampak tudi za širšo analizo teokratskih vladavin ter kritično preizprašata samo domnevno sekularnost nekaterih zahodnih demokracij, s tem pa odpreta možnost za ponoven premislek aktualnosti teokratskih idej v sodobnem globaliziranem svetu kot celoti.
Tretje poglavje monografije se posveti predzgodovini nastanka talibskega režima v Afganistanu in prikaže tako notranje (socialne, verske in politične) kot tudi zunanje (vpletanje zunanjih sil ter nastanek države Pakistan) razloge za njegov nastanek. Predvsem skozi kolonialno in postkolonialno perspektivo avtorja analizirata obdobje sovjetske okupacije ter vpletenosti ZDA v podporo verskim skupinam, način, kako se oblikuje socialna in verska podlaga talibske ideologije, ter kako, v končni instanci, talibi prevzamejo in izvajajo oblast, v kateri ne obstaja razlika med vero in politiko, ki prakticira popolno puritansko etiko, kriminalizira vse oblike umetnosti in zabave, nadzoruje posameznike in družine v njihovi intimi in drastično kaznuje prekrške, hkrati pa vzpostavi izjemno krut režim nadzora nad ženskim delom prebivalstva. Ob analizi ključnih zunanjih dejavnikov (interesi velikih sil, gospodarski interesi in regionalni kontekst) in notranje dinamike režima (predvsem njegove nekompetentnosti ob ekstremnem radikalizmu) avtorja prikažeta propad režima in vzpostavitev odvisne, šibke države, ki je sledila vojaškemu porazu režima. V tem delu se družbeno-zgodovinski prikaz dejavnikov nastanka in propada režima uspešno prepleta z narativi intervjuvancev iz Afganistana in Slovenije, ki so bili izvedeni od leta 2007 do leta 2016. Ta del monografije nam poda kompleksen, konkreten in živ osebni uvid v dogajanje in situacijo v Afganistanu, ki je predstavjena retroaktivno, skozi današnjo perspektivo, in se na koncu izteče v prikaz možnih scenarijev za Afganistan, v smislu bolj ali manj radikalnih notranje- in zunanjepolitičnih možnosti, ki vključujejo tako okrepitev talibskega gibanja kot tudi večji vpliv ekstremističnih teokratskih skupin, vključno z DAESH.
Zadnje, četrto poglavje se posveti aktualnosti teokratskih idej in gibanj v sodobnem svetu, in pri tem na prvem mestu analizira ZDA, nato pa še Izrael ter nazadnje ISIL. Pri tem se zdi avtorici te recenzije pomemben nazoren prikaz načina funkcioniranja čeznacionalnih povezav ter sistema omrežij, ki teokratskim gibanjem – za razliko od omejenosti delovanja nacionalnih držav – dajo posebno “strateško” prednost v smislu nezamejene oblasti, ki sicer teži k teritorialni razširitvi. Avtorja tako tukaj kot tudi že prej pokažeta, kako odločilna za skrajna gibanja sta sistem družbene neenakosti in pomanjkanje pravičnosti, ki ju vzpostavljajo vlade, ki funkcionirajo zgolj kot podaljški interesov Zahoda. Z nadteritorialnostjo ta gibanja dejansko nadaljujejo tradicijo tako imperialistčnih kot tudi totalitarnih vladavin 20. stoletja, njihove tendence k širitvi pa imajo družbeno in ideološko osnovo prav v omenjenih globalnih neenakostih. Ravno v tem pa tiči ključna poanta zaključka monografije, ki govori o tem, da je “poenostavljena razlaga temeljnih družbenih nasprotij in konfliktov kot verskih nasprotij in konfliktov nevarna”, saj kaže na “lastne ideološke leče in predsodke”.
Knjiga Danice Fink Hafner in Boštjana Slatenška “Teokracije – Talibski režim v Afganistanu 1996–2001” je izvirno, konceptualno podkrepljeno, pregledno, analitično in izjemno aktualno znanstveno delo, ki si ne zasluži le objave v znanstvenem tisku, ampak si bo prav gotovo pridobilo številne bralce tako v širšem krogu zainteresiranih raziskovalcev kot tudi pri študentski populaciji, med novinarji in ostalo publiko in (upajmo) tudi med oblikovalci politik. Zaradi vsega navedenega knjigo Agenciji za raziskovalno dejavnost močno priporočam v sofinanciranje.
Golnik, 27. aprila 2017
Mirovni inštitut
in Univerza na Primorskem
izr. prof. dr. Vlasta Jalušič
Znanstvena monografija Danice Fink Hafner in Boštjana Slatenška z naslovom Teokracija – Talibski režim v Afganistanu 1996–2001 obravnava posebno obliko vladavine, tj. teokracijo. Izbrane tematike se loteva s politološkim in zgodovinskim znanstvenim aparatom, s katerima analizira kompleksne kontekste nastanka in različne pojavne oblike teokracij v zgodovini in sodobnosti. Po osnovnih konceptualnih opredelitvah in predstavitvi nekaterih primerov teokracij, nastalih v okviru različnih religij (vatikanske – katoliške, tibetanske – budistične in iranske – islamske) se v osrednjem delu monografija osredotoči na študijo primera afganistanske teokracije talibov na prelomu stoletja, v kateri avtorja natančneje analizirata dejavnike vzpona, zatona in možnosti ponovnega vzpostavljanja teokratskega režima v tej azijski državi, ki leži na občutljivem presečišču svetovnih in regionalnih geopolitičnih interesov. Po zgodovinski umestitvi in kontekstualizaciji talibske islamske države, analizi nastanka talibov in značilnosti talibske države ter notranjih in zunanjih dejavnikov vzpona in padca tega teokratskega režima skušata avtorja na podlagi analize spreminjajočih se družbeno-ekonomskih, političnih in geopolitičnih okoliščin v regiji ter v svetovnem merilu nakazati tudi možne alternativne scenarije prihodnjega političnega dogajanja v Afganistanu. V zadnjem delu knjige avtorja analizirata nekatere teo-kratske ideje in dogajanja v sodobnem svetu, in sicer v ZDA, Izraelu, ISIS in v globalnih razmerah sodobnega korporativnega sveta. Pri tem velja izpostaviti njuno ugotovitev, da teokratske oblike vladavine sploh niso omejene zgolj na minulo zgodovino, temveč obstajajo tudi danes, nikakor nemogoč pa ni njihov pojav niti v prihodnosti.
Avtorja svoje monografije ne izdelata zgolj na temeljitem študiju dostopnih teoretskih in različnih analitičnih virov (mednarodnih vladnih organizacij, kot so OZN, UNICEF, WHO, UNAMA, in mednarodnih nevladnih organizacij, kot so Zdravniki brez meja, Human Rights Watch, Physicians for Human Rights, The Integritiy Watch Afghanistan, Transparency International Corruption Perception Index itd.), temveč lete vešče in ambiciozno kombinirata tudi
z lastnim empiričnim raziskovanjem v samem Afganistanu – bržkone najvrednejši prispevek pričujoče monografije izhaja iz analize intervjujev, ki sta jih avtorja opravila v Afganistanu v letu 2007 in v obdobju 2014–2016.
Gre za izvirno znanstveno delo, namenjeno ožji znanstveni politološki sferi, pa tudi širši družboslovni publiki, na različne načine zainteresirani bodisi za vprašanja teokracije ali drugih oblik intenzivnih povezav med državo in religijo bodisi za vprašanja Afganistana, pa tudi najširši javnosti, zainteresirani za katero od teh vprašanj.
Zanimivost in posebna vrednost pričujočega dela izhaja iz ne ravno pogostega soavtorstva, ki si ga delita uveljavljena profesorica politologije in vojni dopisnik, zgodovinar ter avtor dokumentarcev. Pri tem velja omeniti tudi, da imamo na Slovenskem na to tematiko komaj kako resnejše strokovno delo (omeniti velja knjigo Vasje Bada-liča Teror “trajne svobode”: vojna v Afganistanu in Pakistanu iz leta 2013 in monografijo Slovenskega etnografskega muzeja Afganistan – slovenski pogledi, ki jo je leta 2017 uredil Ralf Čeplak), zato prinaša pričujoča monografija izjemno dobrodošel prispevek k temu pri nas izrazito podraziskanemu področju, njena izdaja pa bi pomembno prispevala k slovenski politologiji in družboslovju nasploh.
V Ljubljani, 20. aprila 2017
prof. dr. Aleš Črnič