1 UVOD
Kaj so teokratske vladavine? Kakšne okoliščine botrujejo nastanku teokratskih vladavin? Kakšne so bile teokratske vladavine v zgodovini in kakšne so sedaj? Kakšne so možnosti za razvoj teokratskih vladavin danes? Po eni strani v knjigi avtorja odgovarjava na vprašanja iz zgodovinskega in sodobnega globalnega zornega kota, po drugi strani pa podrobneje analizirava dejavnike vzpona, zatona in možnosti ponovnega vzpostavljanja teokratskega režima v Afganistanu; državi, ki že stoletja leži na občutljivem presečišču svetovnih in regionalnih geopolitičnih interesov.
Afganistan je država, kjer ljudje živijo v bolj ali manj vojnih razmerah že skoraj štirideset let. Več generacij Afganistancev ne pozna pravega miru, mnogi živijo brez vedenja, da obstaja tudi življenje, ki je drugačno. Afganistan sodi med najrevnejše države na svetu, kar ena tretjina prebivalstva (več kot devet milijonov ljudi) nima dostopa do zadostne prehrane (UN News, 2012), poleg Severne Koreje in Somalije pa sodi med najbolj skorumpirane države na svetu. V letih 2015 in 2016 je iz Afganistana, iz opisanih družbenih okoliščin proti Zahodu zbežalo toliko večinoma mladih prebivalcev, da je ta beg mogoče poimenovati eksodus. V Nemčijo je leta 2015 prišlo med 160.000 in 200.000 Afganistancev, predstavljali so približno 14 % vseh prosilcev za azil(1).
Čeprav Afganistanci bežijo iz nevarnih razmer, kjer so življenja ljudi vsakodnevno v nevarnosti, zahodne države vztrajajo pri uradni oceni, da je Afganistan varna država in afganistanske begunce vračajo domov (Ferrie and Quilty, 2016).
In vendar je bil Afganistan v šestdesetih letih dvajsetega stoletja država, kjer je ne glede na hladno vojno relativno avtonomno potekal proces, ki je tamkajšnjo družbo spreminjal iz tradicionalno afganistanske v takšno, ki je vsaj v tankem sloju prebivalstva postajala podobna zahodnim, evropskim. Oblačila in moda izobraženejših Afganistancev so na številnih fotografijah iz tistega časa na las podobna oblačilom in modi, kakršno so takrat nosili zahodnjaki. Afganistan je bil deležen obiska turistov in bil zaželjena postaja na hipijevski kopenski poti iz Evrope v Indijo (hippie trail) . Po tej poti so preko Afganistana potovali tudi številni popotniki iz Slovenije (Čeplak Mencin, 2016).
V študiji Afganistana odgovarjava na naslednja vprašanja: Kako je mogoče, da se je tak razvoj v Afganistanu prekinil in celo obrnil drugam? Zakaj in kako so nastali talibi? Zakaj in kako se je oblikoval talibski režim? Kakšno vlogo so pri tem igrali domači in kakšno tuji dejavniki? Kdo in kakšni so talibi danes? Ali je v Afganistanu v bližnji prihodnosti mogoča vrnitev talibske islamske države? Ali je Afganistan odprt za ‘uvoz’ radikalnega islamizma (ISIS/DAESH)? Kako so odgovori na ta vprašanja povezani z oblikovanjem alternativnih modelov globalne vladavine?
Knjiga je zasnovana na lastnem zbiranju podatkov in na triangulaciji podatkov iz raznovrstnih znanstvenih in drugih virov, in sicer:
-na intervjujih, opravljenih v Afganistanu v letih 2001, 2007, 2014, 2015 in 2017 ter v Sloveniji v obdobju 2014–2016;
-na mednarodni znanstveni in strokovni literaturi na preučevano temo, na objavljenih analizah mednarodnih vladnih organizacij (OZN, UN News; UNICEF; WHO; EASO; U. S. State Department; UN interim report);
-na objavljenih analizah mednarodnih nevladnih organizacij (Doctors Without Borders; Human Rights Watch; Physicians for Human Rights; The Integritiy Watch Afghanistan; Transparency International Corruption Perception Index; Afghanistan’s Society; AFP; Iran Human Rights Documentation Center; Pew Research Centre; Tribal Analysis Center; WSFA);
-na objavljenih analizah nevladnih analitičnih enot (še posebej Afghanistan Analyst Network – AAN);
-na analizah analitičnih enot medvladnih oziroma nadnacionalnih vladnih organizacij (EU Institute for Security Studies, The Taliban Program for Culture and Conflict Studies);
-na prispevkih, objavljenih v množičnih medijih (BBC News; The Independent; Khaama Press; RAWA News; CNN; Al Jaseera; Delo, Mladina, CBC News, The Guardian; The New York Times;
The Associated Press; The Globe and Mail; Foreign Policy, News Week, The Associated Press, Theocracy Watch, TV Slovenia, Economist, My Jewish Learning)
-in upoštevanju strokovnih ocen in pripomb slovenskih strokovnjakov z različnih znanstvenih področij, in sicer dr. Aleša Črniča, dr. Vlaste Jalušič, dr. Iztoka Prezlja, dr. Marjana Smrketa ter upoštevanju informacij in pripomb Ahmeda Ahmadija na zgodnjo različico besedila o Afganistanu.
V nadaljevanju knjige najprej konceptualizirava pojem teokracija in analizirava tri zgodovinske primere teokracij, ki so se razvile v okviru treh različnih religij – katoliške in islamske religije ter tibetanskega budizma. Študij primera teokratskega sistema v Afganistanu zajema zgodovinsko umestitev talibske islamske države, analizo nastanka talibov in značilnosti talibske države ter notranjih in zunanjih dejavnikov vzpona in padca teokratskega režima, na koncu poglavja pa predstaviva premislek o alternativnih scenarijih prihodnjega političnega dogajanja v Afganistanu. Knjigo zaključujeva z razmislekom o aktualnosti teokratskih idej v sodobnem svetu in s sklepnimi mislimi.
(1)Podrobneje glej v Afghan Exodus: Afghan Asylum Seekers in Europe (3) – Case Study Germany (Ruttig, 2017).