9 RECENZIJI

Avtorsko delo, v katerem sta raziskovalne interese, delo na terenu in napor pisanja teksta združila priznana raziskovalka in profesorica politologije ter novinar, režiser, fotograf in pisec, ki je poročal iz številnih nestabilnih delov sveta, v katerih se je dogajalo množično nasilje, je odlična pregledna študija nove oblike vladavine, ki je nastala ob prelomu tisočletja in odločilno zaznamovala naš vstop v novo dobo globalizacije. Kot v predgovoru upravičeno napovesta pisca, gre za knjigo, ki je drugačna od sicer številnih del, ki so napisana o Afganistanu, saj gre za monografijo, ki je ne samo družboslovna analiza, ampak tudi zgodovinski prikaz nekega obdobja v življenju te države, opremljen z živimi, tudi skrajno tragičnimi slikovnimi zgodbami in narativi intervjuvancev, ki sta jih avtorja, najprej novinar, nato pa še raziskovalka, zbrala in izkusila na terenu. Knjiga je zato tako analitično delo kot tudi zgovoren in sočuten prikaz situacije v nekem delu sveta, ki nam je hkrati daleč, a smo vanj, kot prebivalci Evrope in državljani države, ki je včlanjena v zvezo NATO, tudi neposredno vpleteni, ne glede na to, ali se tega zavedamo ali ne.

Monografija se v prvem delu takoj otrese predsodka o tem, da je teokracija vladavina, ki dandanes nosi pečat nekakšnega “vzhod­njaškega despotizma”, ali da gre pri afganistanskem režimu zgolj za nekakšno islamsko zaznamovano obliko avtoritarizma ali totalitarne vladavine. Pisca nas povabita v teoretsko-konceptualno premišljanje tega, kako se vrši sodobno prepletanje vladavin in pri tem skozi izčrpen pregled klasične in sodobne literature na to temo umestita teokracijo z njenimi značilnostmi v “reigiozno-posvetni kontinuum in politično-teritorialne ravni”. Pri tem plastično prikažeta kako teokratske ideje, gibanja in države skozi novejšo zgodovino ponovno najdejo svojo umestitev v sodobnem prepletanju globalnih omrežij in oblik vladavine. Religiozni fundamentalizem je dejansko v vzponu ne samo denimo v Indiji, v Izraelu in več islamskih državah, ampak vključuje tudi demokratične, industrijsko razvite države: Evropa ima v svojem osrčju papeško državo Vatikan, ZDA pa imajo kot aktivno dediščino poskusov ustanavljanja teokratskih držav še vedno močna fundamentalistična verska gibanja, ki vršijo vpliv na politiko, denimo puritance, mormone in druge. V demokratičnih državah danes cerkve in številna verska gibanja še vedno ali pa vse bolj uspevajo določati javnopolitčne usmeritve.

Med glavne kriterije za definiranje neke oblike vladavine kot teokracije nedvomno sodijo: izvajanje vira oblasti iz onstranske avtoritete, neobstoj delitve oblasti in avtokratskost oblasti vladarja ter skrajni nadzor zasebnega življenja podanikov, članov ali državljanov, ponavadi pa tudi tudi drastično izključevanje in diskriminacija žensk. Temu zadnjemu momentu se avtorja v knjigi posebej posvečata. Vsekakor bo za bralce nenavadno, da sta v literaturi in v pregednici med zvrsti teokracij poleg “popolne teokracije”, “delne teokracije” in “posvetne oblasti pod pritiskom teokratskih gibanj”, uvrščeni tudi “posvetna oblast”, ki je utemeljena na “posvetni religiji”, kamor bi naj sodil tudi komunizem, in denimo “čeznacionalna vladavina na podlagi liberalne ideologije”. Četudi so avtorji družbene pogodbe, kot je bil denimo Rousseau in tudi ameriški ustanovitveni očetje, poskusili vpeljati ali pa tudi dejansko uspeli vzpostaviti civilno religijo kot osnovo legitimnosti moderne oblasti, pa se zdi, da se ločnica med “sekularnim” in “religioznim” s takšno kategorizacijo, s katero se mnogi prav gotovo ne bodo strinjali, močno zamaje, tako da se s tem postavi pod vprašaj sama narava sekularizacije.

S postavljanjem osnovnega vprašanja “Kaj je dandanes teokracija?”, z izčrpnim podajanjem primerov ter s kritičnim spraševanjem, skupaj z nekaterimi avtorji, po tem, “kako daleč gre lahko verska organizacija in njeni voditelji pri osvajanju političnega prostora, ne da bi resno ogrozili ločitev cerkve in države”, Fink Hafner in Slatenšek v prvem in drugem poglavju ne podata samo konceptualnih temeljev za svoj prikaz talibske teokracije v Afganistanu (in v tekstu deloma tudi Islamske države v Iraku in Levantu), ampak tudi za širšo analizo teokratskih vladavin ter kritično preizprašata samo domnevno sekularnost nekaterih zahodnih demokracij, s tem pa odpreta možnost za ponoven premislek aktualnosti teokratskih idej v sodobnem globaliziranem svetu kot celoti.

Tretje poglavje monografije se posveti predzgodovini nastanka talibskega režima v Afganistanu in prikaže tako notranje (socialne, verske in politične) kot tudi zunanje (vpletanje zunanjih sil ter nastanek države Pakistan) razloge za njegov nastanek. Predvsem skozi kolonialno in postkolonialno perspektivo avtorja analizirata obdobje sovjetske okupacije ter vpletenosti ZDA v podporo verskim skupinam, način, kako se oblikuje socialna in verska podlaga talibske ideologije, ter kako, v končni instanci, talibi prevzamejo in izvajajo oblast, v kateri ne obstaja razlika med vero in politiko, ki prakticira popolno puritansko etiko, kriminalizira vse oblike umetnosti in zabave, nadzoruje posameznike in družine v njihovi intimi in drastično kaznuje prekrške, hkrati pa vzpostavi izjemno krut režim nadzora nad ženskim delom prebivalstva. Ob analizi ključnih zunanjih dejavnikov (interesi velikih sil, gospodarski interesi in regionalni kontekst) in notranje dinamike režima (predvsem njegove nekompetentnosti ob ekstremnem radikalizmu) avtorja prikažeta propad režima in vzpostavitev odvisne, šibke države, ki je sledila vojaškemu porazu režima. V tem delu se družbeno-zgodovinski prikaz dejavnikov nastanka in propada režima uspešno prepleta z narativi intervjuvancev iz Afganistana in Slovenije, ki so bili izvedeni od leta 2007 do leta 2016. Ta del monografije nam poda kompleksen, konkreten in živ osebni uvid v dogajanje in situacijo v Afganistanu, ki je predstavjena retroaktivno, skozi današnjo perspektivo, in se na koncu izteče v prikaz možnih scenarijev za Afganistan, v smislu bolj ali manj radikalnih notranje- in zunanjepolitičnih možnosti, ki vključujejo tako okrepitev talibskega gibanja kot tudi večji vpliv ekstremističnih teokratskih skupin, vključno z DAESH.

Zadnje, četrto poglavje se posveti aktualnosti teokratskih idej in gibanj v sodobnem svetu, in pri tem na prvem mestu analizira ZDA, nato pa še Izrael ter nazadnje ISIL. Pri tem se zdi avtorici te recenzije pomemben nazoren prikaz načina funkcioniranja čeznacionalnih povezav ter sistema omrežij, ki teokratskim gibanjem – za razliko od omejenosti delovanja nacionalnih držav – dajo posebno “strateško” prednost v smislu nezamejene oblasti, ki sicer teži k teritorialni razširitvi. Avtorja tako tukaj kot tudi že prej pokažeta, kako odločilna za skrajna gibanja sta sistem družbene neenakosti in pomanjkanje pravičnosti, ki ju vzpostavljajo vlade, ki funkcionirajo zgolj kot podaljški interesov Zahoda. Z nadteritorialnostjo ta gibanja dejansko nadaljujejo tradicijo tako imperialistčnih kot tudi totalitarnih vladavin 20. stoletja, njihove tendence k širitvi pa imajo družbeno in ideološko osnovo prav v omenjenih globalnih neenakostih. Ravno v tem pa tiči ključna poanta zaključka monografije, ki govori o tem, da je “poenostavljena razlaga temeljnih družbenih nasprotij in konfliktov kot verskih nasprotij in konfliktov nevarna”, saj kaže na “lastne ideološke leče in predsodke”.

Knjiga Danice Fink Hafner in Boštjana Slatenška “Teokracije – Talibski režim v Afganistanu 1996–2001” je izvirno, konceptualno podkrepljeno, pregledno, analitično in izjemno aktualno znanstveno delo, ki si ne zasluži le objave v znanstvenem tisku, ampak si bo prav gotovo pridobilo številne bralce tako v širšem krogu zainteresiranih raziskovalcev kot tudi pri študentski populaciji, med novinarji in ostalo publiko in (upajmo) tudi med oblikovalci politik. Zaradi vsega navedenega knjigo Agenciji za raziskovalno dejavnost močno priporočam v sofinanciranje.

Golnik, 27. aprila 2017
Mirovni inštitut
in Univerza na Primorskem

izr. prof. dr. Vlasta Jalušič

Znanstvena monografija Danice Fink Hafner in Boštjana Slatenška z naslovom Teokracija – Talibski režim v Afganistanu 1996–2001 obravnava posebno obliko vladavine, tj. teokracijo. Izbrane tematike se loteva s politološkim in zgodovinskim znanstvenim aparatom, s katerima analizira kompleksne kontekste nastanka in različne pojavne oblike teokracij v zgodovini in sodobnosti. Po osnovnih konceptualnih opredelitvah in predstavitvi nekaterih primerov teokracij, nastalih v okviru različnih religij (vatikanske – katoliške, tibetanske – budistične in iranske – islamske) se v osrednjem delu monografija osredotoči na študijo primera afganistanske teokracije talibov na prelomu stoletja, v kateri avtorja natančneje analizirata dejavnike vzpona, zatona in možnosti ponovnega vzpostavljanja teokratskega režima v tej azijski državi, ki leži na občutljivem presečišču svetovnih in regionalnih geopolitičnih interesov. Po zgodovinski umestitvi in kontekstualizaciji talibske islamske države, analizi nastanka talibov in značilnosti talibske države ter notranjih in zunanjih dejavnikov vzpona in padca tega teokratskega režima skušata avtorja na podlagi analize spreminjajočih se družbeno-ekonomskih, političnih in geopolitičnih okoliščin v regiji ter v svetovnem merilu nakazati tudi možne alternativne scenarije prihodnjega političnega dogajanja v Afganistanu. V zadnjem delu knjige avtorja analizirata nekatere teo-kratske ideje in dogajanja v sodobnem svetu, in sicer v ZDA, Izraelu, ISIS in v globalnih razmerah sodobnega korporativnega sveta. Pri tem velja izpostaviti njuno ugotovitev, da teokratske oblike vladavine sploh niso omejene zgolj na minulo zgodovino, temveč obstajajo tudi danes, nikakor nemogoč pa ni njihov pojav niti v prihodnosti.

Avtorja svoje monografije ne izdelata zgolj na temeljitem študiju dostopnih teoretskih in različnih analitičnih virov (mednarodnih vladnih organizacij, kot so OZN, UNICEF, WHO, UNAMA, in mednarodnih nevladnih organizacij, kot so Zdravniki brez meja, Human Rights Watch, Physicians for Human Rights, The Integritiy Watch Afghanistan, Transparency International Corruption Perception Index itd.), temveč lete vešče in ambiciozno kombinirata tudi
z lastnim empiričnim raziskovanjem v samem Afganistanu – bržkone najvrednejši prispevek pričujoče monografije izhaja iz analize intervjujev, ki sta jih avtorja opravila v Afganistanu v letu 2007 in v obdobju 2014–2016.

Gre za izvirno znanstveno delo, namenjeno ožji znanstveni politološki sferi, pa tudi širši družboslovni publiki, na različne načine zainteresirani bodisi za vprašanja teokracije ali drugih oblik intenzivnih povezav med državo in religijo bodisi za vprašanja Afganistana, pa tudi najširši javnosti, zainteresirani za katero od teh vprašanj.

Zanimivost in posebna vrednost pričujočega dela izhaja iz ne ravno pogostega soavtorstva, ki si ga delita uveljavljena profesorica politologije in vojni dopisnik, zgodovinar ter avtor dokumentarcev. Pri tem velja omeniti tudi, da imamo na Slovenskem na to tematiko komaj kako resnejše strokovno delo (omeniti velja knjigo Vasje Bada-liča Teror “trajne svobode”: vojna v Afganistanu in Pakistanu iz leta 2013 in monografijo Slovenskega etnografskega muzeja Afganistan – slovenski pogledi, ki jo je leta 2017 uredil Ralf Čeplak), zato prinaša pričujoča monografija izjemno dobrodošel prispevek k temu pri nas izrazito podraziskanemu področju, njena izdaja pa bi pomembno prispevala k slovenski politologiji in družboslovju nasploh.

V Ljubljani, 20. aprila 2017

prof. dr. Aleš Črnič

8 SEZNAM VIROV IN LITERATURE

Literatura

Abdolmohammadi, Pejman and Giampiero Cama (2015): Iran as a Peculiar Hybrid Regime: Structure and Dynamics of the Islamic republic. British Journal of Middle Eastern Studies 42 (4): 558– 578.

Afsar, Major Shahid and Major Chris Samples, Major Thomas Wood (2008): Samples and The Taliban – An Organisational Analysis. Military Review (May-June 2008): 58–73. Dostopno na: http://calhoun.nps.edu/bitstream/handle/10945/38410/ Afsar_the_Taliban_MilitaryReview_2008-05.pdf ?sequence=1 (12. 6. 2017).

Ahmadi, Hamid (2008): The Dilemma of National Interest in the islamic Republic of Iran. V Homa Katouzian and Shahidi Hossein (ur.), Iran in the 21st Century. Politics, Economics and Conflict, 28–40. London and New York: Routledge – Taylor & Francis Group.

Al-Atawneh, Muhammad (2009): Is Saudi Arabia a Theocracy? Religion and Governance in Contemporary Saudi Arabia. Middle Eastern Studies 45 (5): 721–737.

Ali, Tariq (2002): The Clash of Fundamentalisms: Crusades, Jihads and Modernity. London and Brooklyn: Verso.

Allen, Douglas W. (2009): Theocracy as a Screening Device. V Mario Ferrero and Ronald Wintrobe (ur.), The Political Economy of Theocracy, 181–199. New York: Palgrave Macmillan.

Alvi-Aziz, Hayat (2008): A Progress Report on Women’s Education in Post-Taliban Afghanistan. International Journal of Lifelong Education 27 (2): 169–178.

Anderson, John (2009): Does God matter and if so Whose God? Religion and Democratization. In Jeffrey Heynes (ed.) Routledge handbook of religion and Politics, 192–210. USA and Canada: Routledge.

Anti-Defamation League (2005): The Ten Commandments Controversy: A First Amendment Perspective. Accesible at: http://archive.adl.org/10comm/print.html (14. 2. 2016).

Arjomand, Said A. (2012): Middle Eastern Constitutional and Ideological Revolutions and the Rise of Juristocracy. Constellations 19 (2): 204–215.

Atwan, Abdel Bari (2015): Islamic State. The Digital Caliphate. London: Saqi Books.

Backer, Larry Catá (2009): Theocratic Constitutionalism: An Introduction to a New Global Legal Ordering. Indiana Journal of Global Legal Studies 16 (1): 85–172.

Baheej, Mirwais (2014): Boštjan Slatenšek, avtor intervjuja 6. 12. 2014, Kabul. Osebni arhiv.

Baily, John (2001): Can you stop the birds singing? – The censorship of music in Afghanistan. Copenhagen, April 2001. Dostopno na: http://freemuse.org/graphics/Publications/PDF/ Afghanistansats.pdf (12. 10. 2010).

Baily, John and Shakeb Isaar, Mirwaiss Sidiqi, Agha Kan (2007): Afghanistan. ‘You can’t stop the birds singing’. In Marie Korpe (ed.), Music Will not be Silenced, 8–13. 3rd Freemuse World Conference on Music & Censorship. Istanbul 25–26. November 2006, Report no. 8. Copenhagen: Freemuse.

Baiza, Yahia (2013): Education in Afghanstan. Developments, Influences and Legacies since 1901, Canada and USA: Routledge.

Barakzai, Shukria (2015): Danica Fink Hafner in Boštjan Slatenšek, avtorja intervjuja,15. 4. 2015, Kabul. Osebni arhiv.

Barlas, Asma (2009): Islam and Body Politics: Inscribing (Im)morality. Paper presented at the confernece on Religion and Politics of the Body. Nordic Society for Philosphy of Religion. University of Island, Reykjavik, 26–28 June 2009. Dostopno na: http://www. asmabarlas.com/PAPERS/Iceland.pdf (17. 10. 2010).

Bell, Daniel (1973): The Coming of Post-Industrial Society. New York: Basic Books.

Bellah, Robert N. (1967): Civil Religion in America. Deadalus 96 (1): 1–21. Dostopno na: http://www.robertbellah.com/articles_ 5.htm

Bellamy, Richard and R.J. Barry Jones (2000): Globalization and Democracy – An Afterword. In Barry Holden (ed.), Global Democracy: Key Debates, 202–216. London and New York: Routledge.

Berger, Peter L. and Grace Davie, Effie Fokas (2008): Religious America, Secular Europe?: A Theme and Variation. UK: Ashgate Publishing, Ltd.

Bloom, Ben-Nun Pazit and Gizem Arikan, Udi Sommer (2014): Globalization, Threat and Religious Freedom. Political Studies 62(2): 273–291.

Bolger, Daniel (2014): Why we lost. Boston, New York: An Eamon Dolan book, Houghton Mifflin Harcourt.

Bose, Srinjoy and Panda Ankit (2016): Indian and Chinese foreign policy imperatives and strategies vis-à-vis Afghanistan. India Review 15(4): 379–406.

Boucek, Christopher (2010): Saudi Arabia. V Ashley J. Tellis and Aroop Mukharji (ur.), Is a Regional Strategy Viable in Afghanistan?, 45–50. Washington: Carnegie Endowment for International Peace. Dostopno na: http://carnegieendowment. org/files/regional_approach.pdf (18. 9. 2016).

Boudinhon, Auguste (1910): Canon Law. The Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. Retrieved February 25, 2016. Dostopno na: http://www.newadvent.org/cathen/09056a. htm (12. 2. 2017).

Brahimi, Alia (2010): The Taliban’s Evolving Ideology. LCE Global Governance Working Paper, WP 02/2010. Dostopno na: http:// www.lse.ac.uk/Depts/global/PDFs/WP022010_Brahimi.pdf, (10. 9. 2010).

Bruce, Steve (2009): Secularization and Politics. In Jeffrey Heynes (ed.), Routledge Handbook of Religion and Politics, 145–185. USA and Canada: Routledge.

Brüggemann, Ulf (2017): The Asymmetric War of ISIL, Implications for Counter-Terrorism. Federal Academy for Security Policy, Security Policy Working Paper 13.2017 (13). Dostopno na: https://www.baks.bund.de/sites/baks010/files/working_ paper_2017_13.pdf (19. 1. 2018).

Brugier, Camille (2014): China’s way: the new Silk Road. European Union Institute for Security Studies (EUISS), May 2014. Dostopno na: https://www.files.ethz.ch/isn/182346/Brief_14_ New_Silk_Road.pdf (12. 1. 2015).

Burreaough, Mark A. (2009): A Historical Case Study of U.S. Strategy towards Afghanistan, Strategy Research Project, Carlisle: U.S. Army War College. Dostopno na: file:///C:/Users/finkd/ Downloads/ADA499080.pdf (7. 9. 2017).

Büthe, Tim and Walter Mattli (2011): The New Global Rulers. The privatization of regulation in the World Economy. Princeton and Oxford: Princeton University Press.

Campbell, June (2003): Gender, Identity, and Tibetan Buddhism. India, Delhi: Motilal Banarsidass Publishers.

Canfield, Robert L. (2008): Fraternity, Power, and Time in Central Asia. V Robert D. Crews and Amin Tarzi (ur.), The Taliban and the Crisis of Afganistan, 212–237. Cambridge – Massachusetts and London-England: Harvard University Press.

Chiriyankandath, James (2009): Hinduism. In Jeffrey Heynes (ed.), Routledge Handbook of Religion and Politics, 79–91. USA and Canada: Routledge.

Clarkson, Frederick (2005): The Rise of Dominionism. Remaking America as a Christian Nation. The Public Eye online. Dostopno na: http://www.publiceye.org/magazine/v19n3/clarkson_ dominionism.html (13. 2. 2016).

Cline, Austin (2017): Is Israel a Religious or a Secular State? Updated March 04th 2017. Dostopno na: https://www.thoughtco.com/ israel-a-religious-or-a-secular-state-3975207
(12. 7. 2017).

Cole, Juan R. I. (2008): The Taliban, Women, and the Private Sphere. V Robert D. Crews and Amin Tarzi, (ur.), The Taliban and the Crisis of Afganistan, 118–154. Cambridge – Massachusetts and London-England: Harvard University Press.

Crews, Robert D. and Amin Tarzi (ur.) (2008): The Taliban and the Crisis of Afganistan. Cambridge – Massachusetts and London-England: Harvard University Press.

Crook, Stephen and Jan Pakulski, Malcolm Waters (1992): Postmodernization. London, Newbury Park, New Delhi: SAGE Publications.

Crouch, Colin (2011): The Strange Non-Death of Neoliberalism. Cambridge: Polity Press.

Čeplak Mencin, Ralf (2016): Afganistan. Slovenski pogledi, Ljubljana: Slovenski etnografski muzej.

Črnič, Aleš (2001a): Tibetanski budizem. In Ralf Čeplak Mencin (ed.), Aleš Črnič (ed.), Metka Bartol (ed.), Srečevanja s Tibetom, 49–66. Tržič: Učila International.

Črnič, Aleš (2001b): Dalajlama. In Ralf Čeplak Mencin (ed.), Aleš Črnič (ed.), Metka Bartol (ed.), Srečevanja s Tibetom, 79–86. Tržič: Učila International.

Dam, Bette (2014): A Man and a Motorcycle. How Hamid Karazi Came to Power. NL: Ipso Facto Publishers.

David, Joseph E. (2005): Beyond the Janus Face of Zionist Legalism: The Theo-Political Conditions of the Jewish Law Project. Ratio Juris 18 (2): 206–35.

Davidson, Carl and Jerry Harris (2006): Globalisation, Theocracy and the New Fascism: the US Right’s Rise to Power. Race Class January 2006, 47 (3): 47–67.

Davie, Grace (2007): The Sociology of Religion. London, ThousandOaks, New Delhi, Singapore: SAGE.

Deliége, Robert (2001): Societies, Types of. V Neil J. Smelser and Paul B. Baltes (ur.), International Encyclopedia of the Social & Behavioural Science (21): 14530–14563.

Dollarhide, William (1997): British Origins of American Colonists 1629–1775. Bountiful, UT: Heritage Quest Genealogical Services, AGLL.

Dorronsoro, Gilles (2005): Revolution Unending. Afghanistan 1979 to the Present. London: Hurst & Company in association with
Paris: The Centre d’Etudes et de Recherces Internationales.

Dorronsoro, Gilles (2010): Key Coalition Partners. V Ashley J. Tellis and Aroop Mukharji (ur.), Is a Regional Strategy Viable in Afghanistan?, 81–85. Washington: Carnegie Endowment for International Peace. Dostopno na: http://carnegieendowment. org/files/regional_approach.pdf (18. 9. 2016).

Dunya University, Pohanyar Ahmad Shah in več drugih oseb prisotnih (2014): Boštjan Slatenšek, avtor intervjuja, 7. 12. 2014, Kabul. Osebni arhiv.

EASO (2012): Country of Origin Information Report, Afghanistan. Taliban Strategies –Recruitment. Luxemburg: European Asylum Support Office. Dostopno na: https://www.ecoi.net/file_upload/ 2016_1341994768_bz3012564enc-complet-en.pdf (7. 9. 2017)

Eisenstadt, Michael and David Pollock (2012): Friends with Benefits: Why the U.S.-Israeli Alliance Is Good for America. Foreign Affairs, 7th November 2012. Dostopno na: http://www. washingtoninstitute.org/policy-analysis/view/friends-with-benefits-why-the-u.s.-israeli-alliance-is-good-for-america (12. 7. 2017).

Either, Diane (2011): Transformation, Economic. V Bertrand Badie and Dirk Berg-Schlosser, Leonardo Morlino (ur.), International Encyclopedia of Political Science 8, 2656–2661. Los Angeles, London, New Delhi, Singapore, Washington DC: SAGE.

Elazar, Daniel J. (1989): The Themes of the Jewish Political Studies Review. Jewish Political Studies Review (1): 1–2 (Spring 1989), 1–5.

Elazar, Danijel J. (1969–1981): Foundations of the Jewish Polity. People and Polity: The Organizational Dynamics of World Jewry, Chapter 1. Jeruzalem Centre for Public Affairs. Dostopno na: http://www.jcpa.org/dje/articles2/foundations.htm (19. 7. 2017).

Emadi, Hafizullah (2012): Minorities and marginality: Pertinacity of Hindus and Sikhs in a Repressive Environment in Afghanistan. Nationalities Papers 42 (2): 307–320.

Fakhry, Majid (1954): The Theocratic Idea of the Islamic State in Recent Controversies. International Affairs 30 (4): 450–462.

Ferrero, Mario (2009): The Economics of Theocracy. V Mario Ferrero and Ronald Wintrobe (ur.) The Political Economy of Theocracy, 31–81. New York: Palgrave Macmillan.

Ferrero, Mario and Ronald Wintrobe (2009): Introduction. V Mario Ferrero and Ronald Wintrobe (ur.) The Political Economy of Theocracy, 1–5. New York: Palgrave Macmillan.

Ferrie, Jared and Andrew Quilty (2016): Why are Afghan refugees being forced back to a worsening war? Part of an in-depth series on Afghanistan’s migration crisis. IRIN. Dostopno na: https:/www.irinnews.org/photo-feature/2016/10/24/why-are-afghan-refugees-being-forced-back-worsening-war (7. 8. 2016).

Fink-Hafner, Danica and Blaž Hafner (2017): Democracy and Alternative Modes of Governance: Conceptual Framework.
Teorija in praksa 54 (spec. issue): 5–29.

Fischer, David Hackett (1989): Albion’s Seed: Four British Folkways in America. Oxford: Oxford University Press.

Fisher, Dana (2006): Activism, Inc: How the Outsourcing of Grassroots Campaigns Is Strangling Progressive Politics in America. Stanford, California: Stanford University Press.

Flannery, Kent V. (1972): The Cultural Evolution of Civilizations. Annual Review of Ecology and Systematics (3): 399–426.

Foschini, Fabrizio and Bette Dam (2014): Under the Cloak of History: The Kherqa-ye Sharif from Faizabad to Kandahar. Afghan Analyst Network, 30 July 2014. Dostopno na: https:// www.afghanistan-analysts.org/under-the-cloak-of-history-the-kherqa-sharif-from-faizabad-to-kandahar/ (12. 3. 2016).

Foxly, Tim (2007): The Taliban’s Propaganda Activities: How Well is the Afghan Insurgeny Communicating and What Is It Saying?. A SIPRI Project Paper. Dostopno na: http://talkforpeace.org/wp-content/uploads/2016/03/foxley_paper.pdf (7. 9. 2017).

French, Rebecca (1996): Tibetans. Encyclopedia of World Cultures. US: The Gale Group, Inc. Dostopno na: http://www. encyclopedia.com/topic/Tibet.aspx (12. 6. 2017).

Freston, Paul (2009): Christianity. Protestantism. In Jeffrey Heynes (ed.), Routledge handbook of religion and Politics, 26–47. USA and Canada: Routledge.

Friedland, Roger (2005): Religious Terror and the Erotics of Exceptional Violence. Anthropological Journal on European Cultures 14 (2005): 39–71. Dostopno na: http://www.ceeol.com (12. 9. 2006).

Friedlander, Peter (2009): Buddhism and Politics. In Jeffrey Heynes (ed.), Routledge Handbook of Religion and Politics, 11–25. London and New York: Routledge.

Froese, Paul (2004): After Atheism: An Analysis of Religious Monopolies in the Post-Communist World. Sociology of Religion 65 (1): 57–75. doi:10.2307/3712507.

Fuchs, Doris (2007): Business Power in Global Governance. Boulder, Colorado: Lynne Rienner Publishers.

Gall, Carlotta (2014): The Wrong Enemy. America in Afghanistan 2001–2014. Boston and New York: Houghton Mifflin Harcourt.

Ghufran, Nasreen (2001): The Taliban and the Civil War Enlightment in Afghanistan. Asian Survey 41 (3): 462–478.

Giustozzi, Antonio (2008): Koran, Kalashnikov, and Laptop. The Neo-Taliban Insurgency in Afghanistan. New York: Coumbia University Press.

Giustozzi, Antonio (2010): Nation-Building is not for All. The Politics of Education in Afghanistan. Afghanistan Analyst Network (AAN) Thematic Report (2): 2010. Dostopno na: at http://aan-afghanistan.com/uploads/AAN-Politics-of-Education.pdf (1. 8. 2010).

Giustozzi, Antonio and Christoph Reuter (2010): The Northern Front. The Afghan Insurgency Spreading beyond the Pashtuns. AAN briefing Paper (3): 2010. Dostopno na: http://aan-afghanistan.com/uploads/20100629AGCR-TheNorthernFront1. pdf (15. 10. 2010).

Goldberg, Jeffrey and Marc Ambinder (2011): The Ally from Hell. The Atlantic, december 2011. Dostopno na: http://www.theatlantic.com/magazine/archive/2011/12/the-ally-from-hell/308730/ (18. 9. 2016).

Goodhand, Jonatan (2008): Corrupting or Consolidating the Peace? The Drugs Economy and Post-conflict Peacebuilding in Afghanistan. Interantional Peacekeeping 15 (3): 405–423.

Goodson, Larry (1998): The Fragmentation of Culture in Afghanistan. Journal of Comparative Poetics 18 (Post-Colonial Discourse in South Asia): 269–289.

Gould-Bourn, James (2017): 1960’s Afghanistan Was Very Different Before The Taliban. Bored Panda. Dostopno na: http://www. boredpanda.com/afghanistan-1960-bill-podlich-photography/ (30. 8. 2017).

Grare, Frédérik (2010): Pakistan. V Ashley J. Tellis and Aroop Murkharji (ur.), Is a Regional Strategy Viable in Afghanistan?, 17–
25. Washington DC, Moskow, Beijing, Beirut, Brussels: Carnegie Endowment for International Peace.

Green, Emma (2012): Why Does the United States Give So Much Money to Israel?. The Antlantic, 15th September 2016. Dostopno na: https://www.theatlantic.com/international/ archive/2016/09/united-states-israel-memorandum-of-understanding-military-aid/500192/
(12. 4. 2017).

Gross, Eva (2014): Afghanistan: The View from India. European Union Institute for Security Studies, January 2014. Dostopno na: https://www.files.ethz.ch/isn/182237/Alert_1_India-Afghanistan.pdf (2. 8. 2017).

Hajer, Maarten (2003): Policy without Polity? Policy Analysis and the Institutional Void. Policy Sciences 36 (2): 175–195.

Hakim Mujahid, Abdul (2015): Boštjan Slatenšek, avtor intervjuja, 12. 12. 2015, Kabul. Osebni arhiv.

Hami, Abdul Samad (2014): Boštjan Slatenšek, avtor intervjuja, 7. 12. 2014, Kabul. Osebni arhiv.

Havel, Boris (2016): Država Izrael. In Mirjana Kasapović (ed.), Bliski istok: politika i povijest, 109–175. Zagreb: Fakultet političkih znanosti.

Held, David (1992): Democracy: From City-States to a Cosmopolitan Order?. Political Studies special issue 40 (s1): 10–39.

Held, David (2014): Models of Democracy, 3rd edition reprinted. Cambridge, Malden (MA): Polity.

Herbert, David (2009): Religion and Civil Society. V Jeffrey Haynes (ur.), Routledge Handbook of Religion and Politics, 231–245. London and New York: Routledge, Taylor and Francis Group.

Heynes, Jeffrey (2008): Evangelicals and a Human Rights Culture in America. Review of Faith and International relations, 6 (2): 73–82.

Heynes, Jeffrey (2009a): Religion and Foreign Policy. In Jeffrey Heynes (ed.), Routledge Handbook of religion and Politics, 293–307. USA and Canada: Routledge.

Heynes, Jeffrey (2009b): Introduction. In Jeffrey Heynes (ed.) Routledge Handbook of Religion and Politics, 1–7. USA and Canada: Routledge.

Hien, Josef and Christian Joerges (ur.) (2017): Ordoliberalism, Law and the Rule of Economics. London: Bloomsbury Publishing.

Hien, Joseph (2017): The Religious Foundations of the European Crisis. JCMS: Journal of Common Market Studies, doi: 10.1111/ jcms.12635.

Higgins, Andrew (2010): In Afghanistan, Signs of Crony Capitalism. The Washington Post, 22 February 2010, based on information provided by correspondent Jashua Partlow in Kabul and special correspondent Anna Masterova in Moscow. Dostopno na: http:// www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2010/02/21/ AR2010022104317.html
(1. 9. 2010).

Hobbs, Christopher and Matthew Moran (2014): Exploring Regional Responses to A Nuclear Iran. Basingstoke Hampshire, UK and New York, USA: Palgrave Macmillan.

Hodes, Cyrus and Mark Sedra (2007): The Search for Security in Post-Taliban Afghanistan. Adelphi paper (391): 5–100. London: The International Institute for Strategic Studies. Dostopno na: https://www.iiss.org/en/publications/adelphi/by%20year/2007-d5f5/the-search-for-security-in-post-taliban-afghanistan-3a05 (10. 8. 2010).

Huntington, Samuel P. (1996): Clash of Civilizations and the Remaking of World Order. New York: Simon & Schuster.

Inglehart, Ronald (1997): Modernization and Postmodernization. Cultural, Economic, and Politcal Change in 43 Societies, pp. 28– 76. Princeton, New Jersey: Princeton University Press.

Isakhan, Benjamin and Stephen Stockwell (ur.) (2012): The Edin­ bourgh Companion to the History of Democracy. From Pre-his­tory­ to Future Possibilities. Edinbourgh: Edinbourgh University Press.

Jahanyar, Behroz (2014): Boštjan Slatenšek, avtor intervjuja, 14. 12. 2014, Kabul. Osebni arhiv.

Jarstad, Anna (2006): Dilemmas of War-to-Democracy Transitions. Paper prepared for presentation at the conference State, Conflict and Democracy, 12–13 May 2006 at Lund University.

Johnson, Thomas H. (2007): On the Edge of the Big Muddy: The Taliban Resurgence in Afghanistan. China and Eurasia Forum Quarterly 5 (2): 93–127. Dostopno na: http://www. silkroadstudies.org/new/docs/CEF/Quarterly/May_2007/ Johnson.pdf (7. 9. 2010).

Jones, Seth G. (2016): Contingency Planning Memorandum No. 29. Council on Foreign Relations Press. Dostopno na: http://www.cfr.org/afghanistan/strategic-reversal-afghanistan/p37947 (12. 10. 2016).

Josephus, Flavius (1737): Against Apion, Book II. Dostopno na: http://penelope.uchicago.edu/josephus/apion-2.html (12. 2. 2017).

Juergensmeyer, Mark (2016): How ISIS Will End. The Islamic State Group Is Losing Ground. Cairo Review (22): 2016. Dostopno na: https://cdn.thecairoreview.com/wp-content/uploads/2016/08/ CR22-Juergensmeyer-1.pdf (12. 6. 2017).

Kamrava, Mehran (1992): The Political History of Modern Iran: From Tribalism to Theocracy. Dostopno na: https://repository. library.georgetown.edu/handle/10822/713234 (14. 2. 2016).

Kaphle Kaphle, Anup (2015): The warlords of Afghanistan. Washington post, 1. 4. 2015. Dostopno na: https://www. washingtonpost.com/apps/g/page/world/the-warlords-of-afghanistan/967/ (6. 8. 2017).

Katouzian, Homa and Shahidi Hossein (2008): Introduction: Iran in the 21st Century – Politics, Economics and Coflict. V Homa Katouzian and Shahidi Hossein (ur.), Iran in the 21st Century. Politics, Economics and Conflict, 1–12. London and New York: Routledge – Taylor &Francis Group.

Katz, Richard S. (2007): Political Institutions in the United States.
Oxford, New York: Oxford University Press, 29–30.

Kaufmann, Eric and Anne Goujon, Vegard Skirbekk (2012): The End of Secularization in Europe?: A Socio-Demographic Perspective. Sociology of Religion (SPRING 2012) 73 (1): 69–91, doi:10.1093/socrel/srr033.

Keane, John (2003): Global Civil Society? Cambridge, New York, Melbourne, Madrid, Cape Town: Cambridge University Press.

Keane, John (2009): The Life and Death of Democracy. New York, London: W. W. Norton.

Kerr Chiovenda, Melissa (2014): The Illumination of Marginality: How Ethnic Hazaras in Bemyan, Afghansitan, Perceive the Lack of Electricity as Discrimination. Central Asian Survey 33 (4): 449–462.

Khatab, Sayed and Gary D. Bouma (2007): Democracy in Islam. London: Routledge.

Kian-Thiébaut, Azadeh (2008): From Motherhood to Equal Rights Advocates: The Weakening of Patriarchal Order. V Homa Katouzian and Shahidi Hossein (ur.), Iran in the 21st Century. Politics, Economics and Conflict, 86–106. London and New York: Routledge – Taylor & Francis Group.

Kleiner, Jürgen (2000): The Taliban and Islam. Diplomacy & Statecraft 11 (1): 19–32.

Kobrin, Stephen J. (2001): Territoriality and the Governance of Cyberspace. Journal of International Business Studies 32 (4): 687–704.

Koehler, Jan and Christopher Zuercher (2007): Statebuilding, Conflict and Narcotics in Afghanistan: The View from Below. International Peacekeeping 14 (1): 827–854.

Kohzad, Homira (2015): Danica Fink Hafner, avtorica intervjuja, 29. 3. 2015, Ljubljana. Osebni arhiv.

Kolhatkar, Sonaly and James Ingalls (2006): Bleeding Afghanistan. Washington, Warlords, and the Propaganda of Silence, 169–196. New York, Toronto, London, Melburne: Seven Stories Press.

Konik, Adrian (2009): Buddhism and Transgression: The Appropria-tion of Buddhism in the Contemporary West. Leiden, Boston: Brill. Dostopno na: https://books.google.si/books?id =528XyLyX-WPwC&pg=PA70&dq=buddhism+theocracy&hl=sl&sa=X&ved =0ahUKEwiJjLrR3-7NAhXI3SwKHVorAUoQ6AEIWzAI#v=o nepage&q=buddhism%20theocracy&f=false
(12. 6. 2017).

Kos, Drago (2014): Danica Fink Hafner, avtorica intervjuja, 27. 10. 2014, Ljubljana. Osebni arhiv.

Kramer, Martin (2003): “Coming to Terms: Fundamentalists or Islamists?”. Middle East Quarterly Spring (2003): 65–77.

Kruse, Kevin (2015): One Nation under God: How Corporate America Invented Christian America. New York: Basic Books.

Kumar, Krishan (1988): The Rise of Modern Society. Oxford: Blackwell.

Lamb, Robert D. (2012): Formal and Informal Governance in Afganistan. Reflections on a Survey of the Afghan People. The Assia Foundation, Occassional paper (11): April 2012. Dostopno na: https://asiafoundation.org/resources/pdfs/ OccasionalPaperNo11AGSeries.pdf (12. 6. 2017).

Langlois, Simon (2001): Traditions: Social. V Neil J. Smelser and Paul B. Baltes (ur.), International Encyclopedia of the Social & Behavioural Science (23): 15829–15833. Amstedam, Pariz, New York, Oxford, Shannon, Singapore, Tokyo: Elsevier.

Latifa (written in collabaoration of Shékéba Hachemi) (2001): My Forbidden Face. Growing up under the Taliban: A young Woman’s Story. Translated by Linda Coverdale. New York: Hyperion.

le Miére, Christian and Gary Li, Nigel Inkster (2011): China. V Toby Dodge and Nicolas Redman (ur.), Afghanistan to 2015 and Beyond, 219–230. New York: Routledge for The International Institute for Strategic Studies.

Lendman, Stephen (2013): Permanent Afghanistan Occupation Planned. Global Research, 13 January 2013. Dostopno na: http://www.rawa.org/temp/runews/2013/01/13/permanent-afghanistan-occupation-planned.html (25. 3. 2013).

Lerner, Natan (2015): Religion and the Secular State in Israel. V Javier Martínez-Torrón & W. Cole Durham, Jr. (ur.) Religion and the Secular State: National Reports, 433–444. Madrid, Spain: Servicio de Publicaciones de la Facultad de Derecho de la Universidad Complutense. Dostopno na: https://www.iclrs.org/ content/blurb/files/Israel.pdf (12. 6. 2017).

Lipka, Mihael (2016): 7 key findings about religion and politics in Israel. Pew research center, 8 March 2016. Dostopno na: http:// www.pewresearch.org/fact-tank/2016/03/08/key-findings-religion-politics-israel/ (21. 10. 2016).
Litton, Helen and Oliver Cromwell (2001): An Illustrated History.
Dublin: Wolfhound Press.

Lopez, Donald S. (ed.) (1998): Prisoners of Shangri-La. Chicago and London: The University of Chicago Press.

Maas, Citha D. (2011): Afghanistan’s Drug Career. The Evolution from a War Economy to a Drug Economy. AAN Thematic Report
(2): 2011. Dostopno na: http://aan-afghanistan.com/index.
asp?id=1592 (20. 3. 2012).

Madeley, John (2009): Religion and the State. In Jeffrey Heynes (ed.), Routledge handbook of religion and Politics, 174–191. USA and Canada: Routledge.

Mahmood, Latif (2014): Boštjan Slatenšek, avtor intervjuja 8. 12. 2014, 2014, Kabul. Osebni arhiv.

Mahmood, Latif (2015): Danica Fink Hafner in Boštjan Slatenšek, avtorja intervjuja, 12. 4. 2015, Kabul. Osebni arhiv.

Malik, Inder L. (1984): Dalai Lamas of Tibet. Succession of Births. New Delhi: Uppal Publishing House.

Malykjar, Helena (2015): Danica Fink Hafner in Boštjan Slatenšek, avtorja intervjuja, 15. 4. 2015, Kabul. Osebni arhiv.

Manchin, Julia (2014): Horizon 2014: Central Asia. European Union Institute for Security Studies, January 2014. Dostopno na: https://www.files.ethz.ch/isn/182529/Alert_9_Horizon_2014_ Central_Asia.pdf (12. 8. 2017).

Marchand, Katrin and Melissa Siegel, Katie Kuschminder, Nassim Majidi, Michaella Vanore, Carla Buil (2014): Afghanistan Migration Profile. Kabul: International Organization for Migration Afghanistan. Dostopno na: https://publications.iom. int/system/files/pdf/mp_afghanistan_0.pdf (26. 8. 2017).

Martin, Philip (2013): The Global Challenge of Managing Migration. Population Reference Bureau. Dostopno na: http:// www.prb.org/Publications/Reports/2013/global-migration.aspx
(11. 1. 2018).

Mausner, Adam and Anthony H. Cordeman (2011): The War in Afghanistan: A Trip Report. Centre for Strategic & International Studies, 20 June 2011. Dostopno na: http://csis.org/files/ publication/110620_afghan_trip_report.pdf (15. 10. 2012).

May, Christopher (2015): Global Corporations in Global Governance. London and New York: Routledge.

McCormick, John S. (1980): Salt Lake City, The Gathering Place: An Illustrated History.US: Windsor Publications.

McCormick, John S. (2016): Salt Lake City, Utah History Encyclopedia. Dostopno na: http://historytogo.utah.gov/places/ saltlakecity.html (12. 8. 2017).

Melton, John Gordon and Ernest R. Sandeen (2017): Christian fundamentalism, American Protestant Movement. Dostopno na: https://www.britannica.com/topic/Christian-fundamentalism (11. 1. 2018).

Menéndez, Agustín José (2005): A Christian or a Laïc Europe? Christian Values and European Identity. Ratio Juris 18 (2): 179–205.

Miller, Sarah (2012): Soldiers for Christ: The History and Future of Dominionism in America. Honors Thesis Collection. Paper 22. Dostopno na: http://repository.wellesley.edu/cgi/viewcontent.cgi ?article=1047&context=thesiscollection
(12. 3. 2014).

Mills, Martin A. (2003): Identity, Ritual and State in Tibetan Buddhism: The Foundations of Authority in Gelukpa Monasticism. UK: Routledge.

Ministry of Mines (2017): Afghanistan Geological Survey. Dostopno na: http://www.bgs.ac.uk/AfghanMinerals/mininfo.htm (9. 9. 2017)

Mir, Haroun (2010): Afghanistan. V Ashley J. Tellis and Aroop Mukharji (ur.), Is a Regional Strategy Viable in Afghanistan?, 7–16. Washington: Carnegie Endowment for International Peace. Dostopno na: http://carnegieendowment.org/files/regional_ approach.pdf (18. 9. 2016).

Mir, Haroun (2015): Afghanistan stuck between Iran and Saudi Arabia. The formation of a Sunni coalition against Houthis in Yemen could spark sectarian violence in Pakistan and Afghanistan. Aljazeera, April 6th, 2015. Dostopno na: http:// www.aljazeera.com/indepth/opinion/2015/04/afghanistan-yemen-iran-saudi-conflict-150406082938492.html (25. 8. 2017).

Mir, Haroun (2015a): Danica Fink Hafner in Boštjan Slatenšek, avtorja intervjuja, 13. 4. 2015, Kabul. Osebni arhiv.

Mir, Haroun (2015b): Boštjan Slatenšek, avtor intervjuja, 8. 12. 2015, Kabul. Osebni arhiv.

Mishra, Pankaj (2016): The Globalization of Rage. Why today’s Extremesm Looks Familiar. Foreign Afffairs (November – December 2016): 46–54.

Monbiot, George (2016): How Did We Get into This Mess?. Brooklyn, NY: Verso.

Motwani, Nishank and Bose Srinjoy (2014): Afghanistan: ‘spoilers’ in the regional security context. Australian Journal of International Relations 69 (3): 266–284. DOI: 10.1080/10357718.2014.958815.

Mouzahem, Haytham (2016): The Rise of “Jihadi Salafism”: From “Ikhwan” to ISIS. Journal of Beirut Center For Middle East Studies, 3 februar 2016. Dostopno na: http://the-levant.com/the-rise-of-jihadi-salafism-from-ikhwan-to-isis/ (19. 1. 2018).

Mukhopadhaya, Gautam (2010): India. V Ashley J. Tellis and Aroop Mukharji, (ur.), Is a Regional Strategy Viable in Afghanistan?, 27–38. Washington: Carnegie Endowment for International Peace. Dostopno na: http://carnegieendowment.org/files/regional_ approach.pdf (18. 9. 2016).

Nafissi, Mohamad (2009): Shiism and Politics. In Jeffrey Haynes (ed.), Routledge Handbook of Religion and Politics, 111–127. London and New York: Routledge, Taylor and Francis Group.

Najafizada, Lotfullah (2015): Danica Fink Hafner in Boštjan Slatenšek, avtorja intervjuja, 16. 4. 2015, Kabul. Osebni arhiv.

Najib, Moska (2010): Afghan Dreams of Rock and Roll. BBC News, Delhi, 5th January 2010. Dostopno na: http://news.bbc.co.uk/2/ hi/south_asia/8426436.stm (15. 9. 2010).

Nojumi, Neamatollah (2002): The Rise of the Taliban in Afghanistan. Mass Mobilization. Civil War and the Future of the Region, 119. New York and Houndmills, Basingstoke: Palgrave.

Nojumi, Neamatollah (2008): The Rise and Fall of the Taliban. V Robert D. Crews and Amin Tarzi (ur.), The Taliban and the Crisis of Afganistan, 90–117. Cambridge – Massachusetts and London-England: Harvard University Press.

Nordeberg, Jenny (2014): The Underground Girls of Kabul. In Search for a Hidden Resistance in Afghanistan. New York: Crown Publihsers.

Nusseibeh, Sari (2011): Why Israel can’t be a ‘Jewish State’. Aljazeera, 30th September 2011. Dostopno na: http://www.aljazeera.com/ indepth/opinion/2011/09/201192614417586774.html (12. 8. 2016).

Nye, Russell B. (1966): This Almost Chosen People. Essays in The History of American Ideas. Michigan: Michigan State University Press.

O’Hanlon, Michael (2011): The U.S. Mission in Afghanistan Beyond 2011. Foreign Affairs 89 (5): 63–79.

O’Leary, Brendan (2009): Theocracy and the Separation of Powers. V Mario Ferrero and Ronald Wintrobe (ur.) The Political Economy of Theocracy, 9–30. New York and Basingstoke: Palgrave Macmillan.

Offe, Claus (1985): New Social Movements: Challenging the Boundaries of Institutional Politics. Social Research 52 (December 4th): 817–868.

Olcott, Brill M., (2010): Central Asian Republics. V Ashley J. Tellis and Aroop Mukharji (ur.), Is a Regional Strategy Viable in Afghanistan?, 51–60. Washington: Carnegie Endowment for International Peace. Dostopno na: http://carnegieendowment. org/files/regional_approach.pdf (18. 9. 2016).

Omrani, Bijan (2009): The Durand Line: History and Problems of the Afghan-Pakistan border. Asian Affairs 40 (2): 177–195. Dostopno na: http://www.tandfonline.com/doi/full/ 10.1080/03068370902871508 (12. 3. 2014).

Parenti, Michael (2007): Friendly Feudalism: The Tibet Myth, expanded and amended version. Michael Parenti Political Archive, January 2007. Dostopno na: http://www.michaelparenti. org/Tibet.html (30. 8. 2017).

Paul, Robert S. (1972): The Christian in Politics. In John F. H. New (ed.), Oliver Cromwell: Pretender, Puritan, Statesman, Paradox?.
New York: Holt, Rinehart & Winston.

Peters, Gerhard and John T. Woolley (2017): Grover Cleveland: “Proclamation 382—Admitting Utah to the Union,” January 4, 1896. The American Presidency Project. Dostopno na: http:// www.presidency.ucsb.edu/ws/?pid=70787 (11. 1. 2018).

Phillips, Kevin P. (2006): American Theocracy. The Peril and Politics of Radical Religion, Oil and Borrowed Money in the 21st Century. UK: Penguin Books.

Pollock, Benjamin (2012): Salomon Maimon on Talmud, Enlighten-ment, and Jewish Theocracy. Jean and Samuel Frankel Center for Judaic Studies, University of Michigan. Dostopno na: http://www. bjpa.org/publications/downloadFile.cfm?FileID=19244 (12. 2. 2017).

Posch, Walter (2014): Afghanistan: the view from Iran. European Union Institute for Security Studies, March 2014. Dostopno na: https://www.iss.europa.eu/content/afghanistan-view-iran (12. 8. 2017).

Pryor, Frederic L. (2009): The Political Economy of a Semi-industrialized Theocratic State: The Islamic Republic of Iran. V Mario Ferrero and Ronald Wintrobe (ur.), The Political Economy of Theocracy, 243–270. New York: Palgrave Macmillan.

Ramazani, R.K. (1986): Revolutionary Iran. Challenge and Response n the Middle East, with a foreword by Stanley Hoffmann. USA, Baltimore: The Johns Hopkins University Press.

Ramet, Sabrina P. (2007): The Liberal Project and the Transformation of Democracy: The Case of East Central Europe. Texas: Texas A&M University Press.

Rashid, Ahmed (2000): Taliban: Militant Islam, Oil and Funda­mentalism in Central Asia. New Haven: Yale Univeristy Press.

Rashid, Ahmed (2001): Taliban. The Story of the Afghan Warlords. London: Pan Books.

Rashid, Ahmed (2010): Taliban: The Power of Militant Islam and Afghanistan and Beyond (new edition of the 2000 edition). London and New York: I.B.Tauris.

Reitov, Ole (2007): Introduction. In Marie Korpe (ed.), Music Will not be Silenced, 6–7. Freemuse. Dostopno na: http://freemuse. synkron.com/graphics/Publications/PDF/3wc_report_web1.pdf (12. 1. 2008).

Ricoeur, Paul (ur.) (1986): Lectures on Ideology and Utopia. New York: Columbia University Press. Dostopno na: https:// ia802705.us.archive.org/0/items/pdfy-oRPzWEh3nXrYxehT/ Lectures%20on%20Ideology%20and%20Utopia%20-%20 Paul%20Ricoeur.pdf (12. 6. 2017).

Rippin, Andrew (ed.) (2007): Defining Islam. A Reader. London and Oakville: Equinox.

Runciman, Steven (1977): The Byzantine Theocracy: The Weil Lectures. Cincinatti: Cambridge University press.

Ruttig, Thomas (2010): How Tribal Are the Taliban? Afghanistan’s Largest Insurgent Movement between its Tribal Roots and Islamist Ideology. Afghanistan Analysts Network (AAN) Thematic Report, 2010 (04): 1–6. Dostopno na: http://aan-afghanistan. com/uploads/20100624TR-HowTribalAretheTaleban-FINAL. pdf (1. 8. 2010).

Ruttig, Thomas (2017): Afghan Exodus: Afghan Asylum Seekers in Europe (3) – Case Study Germany. Afghan Analyst Network. Dostopno na: https://www.afghanistan-analysts.org/afghan-exodus-afghan-asylum-seekers-in-europe-3-case-study-germany/ (17. 9. 2017).

Ruttig, Thomas and Doris Buddenberg, Barbara Stapleton, Martine van Bijlert (2011): The International Community’s Engagement in Afghanistan beyond 2014. AAN Discussion Paper 2011 (3): 1–20. Dostopno na: http://aan-afghanistan.com/index.asp?id=2290 (20. 3. 2012).

Sadjadpour, Karim (2010): Iran. V Ashley J. Tellis and Aroop Mukharji (ur.), Is a Regional Strategy Viable in Afghanistan?, 39–44. Washington: Carnegie Endowment for International Peace. Dostopno na: http://carnegieendowment.org/files/regional_ approach.pdf (18. 9. 2016).

Saihoon, Saifuddin (2014): Boštjan Slatenšek, avtor intervjuja, 12. 12. 2014, Kabul. Osebni arhiv.

Saihoon, Saifuddin (2015): Boštjan Slatenšek, avtor intervjuja, 12. 12. 2015, Kabul. Osebni arhiv.

Saikal, Amin (2012): Afghanistan: The Status of the Shi’ite Hazara Minority. Journal of Muslim Minority Affairs 32 (1): 80–87.

Salmon, Pierre (2009): Serving God in a Largely Theocratic Society: Rivalry and Cooperation between Church and King. V Mario Ferrero and Ronald Wintrobe (ur.), The Political Economy of Theocracy, 57–80. New York: Palgrave Macmillan.

Sandler, Schmuel (2009): Judaism and the State. In Jeffrey Heynes (ed.), Routledge handbook of religion and Politics, 128–141. USA and Canada: Routledge.

Schetter, Conrad (2006): Ethnoscapes, national Territorialisation, and the Afghan War. Geopolitics 10 (1): 50–75.

Schier, Steven E. and Todd. E. Eberly (2013): American Government and Popular Discontent. Stability without Success. New York and London: Routledge.

Schneckener, Ulrich (2001): Warlords. V Badie Bertrand and Dirk Berg-Schlosser, Leonardo Morlino (ur.), International Encyclopedia of Political Science (8): 2734–2736. Los Angeles, London, New Delhi, Singapore, Washington DC: SAGE Publications.

Schnürer, Gustav (1912): States of the Church. The Catholic Encyclopedia 14. New York: Robert Appleton Company. Dostopno na: http://www.newadvent.org/cathen/14257a.htm
(13. 8. 2017).

Schultz, John J. and Linda Schulz (1999): The Darkest of Ages: Afghan Women Under the Taliban. Peace and Conflict: Journal of Peace Psychology 5 (3): 237–254.

Shahrani, M. Nazif (2008): Taliban and Talibanism in Historical Perspective. V Robert D. Crews and Amin Tarzi (ur.), The Taliban and the Crisis of Afganistan, 155–181. Cambridge – Massachusetts and London-England: Harvard University Press.

Sharan, Timor (2015): The Dynamics of Informal Political Networks and Statehood in post-2001 Afghanistan: A Case Study of the 2010–2011 Special Election Court Crisis. V Jonathan Goodhand and Mark Sedra (ur.), The Afghan Conundrum: Intervention, Statebuilding and Resistance, 98–114. Abingdon, Oxon, UK and New York, USA: Routledge.

Shea, Alison (2012): Researching the Law of the Vatican City State. GlobaLex. Dostopno na: http://www.nyulawglobal.org/globalex/ Vatican1.html (11. 1. 2018).

Shelley, Fred M. (2015): Theocracies. V Fred M. Shelley (ed.), Governments around the World: from Democracies to Theocracies, 283–285. California, Santa Barbara; Colorado, Denver: ABC-CLIO, LLC.

Sieff, Kevin (2012): The Fate of Afghan Women Still Tied to Arranged Matches. Dozens of Women in Afghanistan Kill Themselves Each Year to Escape Failed and Often Violent Marriages. The Washington Post, 29 November 2012. Dostopno na: http://www.rawa.org/temp/runews/2012/11/29/fate-of-afghan-women-still-tied-to-arranged-matches.html (24. 3. 2013).

Silander, Daniel and Don Wallace, John Janzekovic (2016): International Organizations and The Rise of ISIL: Global Responses to Human Security Threats. Abingdon: Taylor & Francis.

Sinnkonnen, Ville (2015): A Comparative Appraisal of Normative Power: The European Union, the United States and the January 25th, 2011 Revolution in Egypt. Leiden and Boston: Brill.

Slater, Thomas (1910): Moral Aspect of Divine Law. In The Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. Retrieved February 25, 2016. Dostopno na: http://www.newadvent.org/ cathen/09071a.htm (12. 2. 2017).

Small, Andrew (2014): Afghanistan: The View from China. European Union Institute for Security Studies (EUISS), January 2014. Dostopno na: https://www.files.ethz.ch/isn/182516/ Alert_6_Afghanistan_China.pdf (12. 1. 2015).

Snell, Melissa (2017): The Origin and Decline of the Papal States. Territory of the Papacy through the Middle Ages. Dostopno na: http://historymedren.about.com/od/thepapacy/a/Papal-States. htm (12. 8. 2017).

Stapleton, Barbara J. (2012): Beating a Retreat. Prospects for the Transition Process in Afghanistan. Afghanistan Analyst Network (AAN) Thematic Report (1): 2012. Dostopno na: http://www.aan-afghanistan.org/uploads/20120516_Beating_a_Retreat.pdf (25. 3. 2013).

Steger, Manfred B. (2017): Globalization: A Very Short Introduction. Oxford: Oxford University Press.

Steger, Manfred (2001): Globalism: The New Market Ideology. Lanham, MD: Rowman and Littlefield

Steinberg, Guido and Nils Woermer (2013): Sources of Tension in Afghanistan and Pakistan: A Regional Perspective. Exploring Iran & Saudi Arabia’s Interests in Afghanistan & Pakistan: Stakeholders or Spoilers – A Zero Sum Game?. Part 1: Saudi Arabia. CIDOB Policy Research Project. Barcelona: Barcelona Centre for International Affairs with support of Norwegian Ministry of foreign affairs. Dostopno na: https://www.swp-berlin. org/fileadmin/contents/products/fachpublikationen/Steinberg_ Woermer_SaudiArabia_Interest_April2013.pdf (22. 7. 2016).

Sultana, Anneela (2009): Taliban or Terrorist? Some Reflections on Taliban’s Ideology. Belgrade: Center for the Study of Religion and Religious Tolerance, Journal of Politics and Religion 3 (1): 7–14.

Swaine, Lucas (2003): A Liberalism of Conscience. The Journal of Political Philosophy 11 (4): 369–391.

Swaine, Michael D. and Tiffany P., Ng (2010): China. V Ashley J. Tellis and Aroop Mukharji (ur.), Is a Regional Strategy Viable in Afghanistan?, 61–70. Washington: Carnegie Endowment for International Peace. Dostopno na: http://carnegieendowment. org/files/regional_approach.pdf (18. 9. 2016).

Symonds, Peter (2013): Afghanistan: A Model for 21st Century Neo-Colonialism. World Socialist Web Site, 7 January 2013. Dostopno na: http://www.rawa.org/temp/runews/2013/01/07/afghanistan-a-model-for-21st-century-neo-colonialism.html (25. 3. 2013).

Širok, Mojca (2014): Od Benedikta do Frančiška. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Štefančič, Marcel (2011): Vrnitev k Bogu. Mladina, 9. 9. 2011. Dostopno na: http://www.mladina.si/87447/vrnitev-k-bogu/ (7. 5. 2017).

Tadjbakhsh, Shahrbanou (2013): The Persian Gulf and Afghanistan: Iran and Saudi Arabia’s Rivalry Projected. Paper 4 of the PRIO Project ‘Afghanistan in a Neighbourhood Perspective’. Oslo: Peace Research Institute Oslo (PRIO). Dostopno na: http:// file.prio.no/publication_files/PRIO/Tadjbakhsh,%20S%20 (2013)%20The%20Persian%20Gulf%20and%20Afghanistan%20 (PRIO%20Paper).pdf
(24. 10. 2016).

Tanwir, Halim (2015): Danica Fink Hafner in Boštjan Slatenšek, avtorja intervjuja, 14. 4. 2015, Kabul. Osebni arhiv.

Tanwir, Halim (2015): Danica Fink Hafner in Boštjan Slatenšek, avtorja intervjuja, 14. 4. 2015, Kabul. Osebni arhiv.

Tarzi, Amin (2003): Mollah Mohammad Omar. Encyclopedia of World Terorism: 1996–2002. 195–196. Armonk, New York: M.E.Sharpe.

Tarzi, Amin (2008): The Neo-Taliban. V Robert D. Crews and Amin Tarzi, (ur.), The Taliban and the Crisis of Afganistan, 274–310. Cambridge – Massachusetts and London-England: Harvard University Press.

Taylor Mills (2012): Massachusetts-Puritan Theocracy, It’s Court System & Government. Dostopno na: https://prezi.com/ vpjl5j_fetjl/massachusetts-puritan-theocracy-its-court-system-government/ (11. 1. 2018).

Tellis, Ashley J. (2010): Implementing a regional Approach to Afghanistan: Multiple Alternatives, Modest Possibilities China. V Ashley J. Tellis and Aroop Mukharji (ur.), Is a Regional Strategy Viable in Afghanistan?, 85–126. Washington: Carnegie Endowment for International Peace. Dostopno na: http:// carnegieendowment.org/files/regional_approach.pdf (18. 9. 2016).

Teti, Andrea and Andrea Mura (2009): Islam and Islamism. V Jeffrey Haynes (ed.), Routledge Handbook of Religion and Politics, 92–110. London and New York: Routledge, Taylor and Francis Group.

The Supreme Court (2005): Islamic Republic of Afghanistan. Law of the Organization and Authority of the Courts of Islamic Republic of Afghanistan, May 19, 2005. Dostopno na: http:// supremecourt.gov.af/content/media/documents/law_on_org_ juris_courts_english112011121448474.pdf (19. 8. 2017).

The Supreme court Afghanistan (2004): The Constitution of Afghanistan, January 3, 2004. Dostopno na: http://supremecourt. gov.af/content/media/documents/constitution2004_ english241201294958325553325325.pdf (19. 8. 2017).

Todd, Margo (1987): Christian Humanism and the Puritan Social Order. Cambridge, New York, New Rochelle, Melburne, Sydney: Cambridge University Press.

Travis, Hannibal (2005): Freedom or Theocracy?: Constitutionalism in Afghanistan and Iraq. Northwestern University Journal of International Human Rights 3 (2005): 1–52.

Trenin, Dmitri (2010) Russia. V Ashley J. Tellis and Aroop Mukharji (ur.), Is a Regional Strategy Viable in Afghanistan?, 71–80. Washington: Carnegie Endowment for International Peace. Dostopno na: http://carnegieendowment.org/files/regional_ approach.pdf (18. 9. 2016).

Tullidge, Edward William (1886): History of Salt lake City, Utah, Salt Lake City. Utah: Star Printing Company. Dostopno na: https:// archive.org/details/historyofsaltlak00tul (18. 9. 2016).

Tusikov, Natasha (2017): Chokepoints. Global Private Regulation on the Internet. Oakland, California: University of California Press.

U.S. State Department (2000): Afghanistan. Religious Freedom Report 2000. Dostopno na: http://atheism.about.com/library/ irf/irf00/blirf_afghanistan00.htm (17. 9. 2010).

UN (2013): World Migration Report 2013. Dostopno na: https:// publications.iom.int/system/files/pdf/wmr2013_en.pdf (11. 1. 2018).

UNODC, več oseb prisotnih (2015): Boštjan Slatenšek, avtor intervjuja, 11. 12. 2015, Kabul. Osebni arhiv.

van Bijlert, Martine and Sari Kouvo (ur.) (2012): Snapshots of an Intervention. The Unlearned Lessons of Afghanistan’s Decade of Assistance (2001–11). Kabul, Afghanistan: Afghanistan Analysts Network – AAN. Dostopno na: http://aan-afghanistan.com/ index.asp?id=2853
(25. 3. 2013).

Verbruggen, Paul and Tetty Havinga (2017): Hybridization of Food Governnace: An Analytical Framework. V Paul Verbruggen and Tetty Havinga (ur.), Hybridization of Food Governance. Trends, Types and Results, 1–27. Cheltenham, Glos, UK and Northampton, Massachusetts, USA: Edward Elgar.

Webster, David L. (1976): On Theocracies. American Anthropologist 78 (4): 812–828.

Wilde, Andreas and Katja Mielke (2015): Order, Stability, and Change in Afghanistan: From Top-down to Bottom-up State-making. V Jonathan Goodhand and Mark Sedra (ur.), The Afghan Conundrum: Intervention, Statebuilding and Resistance, 115– 132. Abingdon, Oxon, UK and New York, USA: Routledge.

Wilkins-Laflamme, Sarah (2014): Toward Religious Polarization? Time Effects on Religious Commitment in U.S., UK, and Canadian Regions. Sociology of Religion 75 (2): 284–308. doi:10.1093/socrel/sru001.

Wilks, Stephen (2013): The Political Power of Business Corporation. Cheltenham: Edward Elgar.

Williams, Daniel K. (2010): God’s Own Party: The Making of the Christian Right. Oxford, New York: Oxford University Press.

Williams, J.D. (1966): The Separation of Church and State in Mormon Theory and Practice. Dialogue: A Journal of Mormon
Thought 1 (2): 30–54.

Winston, Kimberly (2016): American Atheists Suit against Ten Commandments Monument Advances. Religion News, 28 January 2016. Dostopno na: http://www.religionnews. com/2016/01/28/american-atheists-suit-against-ten-commandments-advances/ (14. 2. 2016).

Wintrobe, Ronald and Fabio Padovano (2009): Theocracy, Natural Spiritual Monopoly, and Dictatorship. V Mario Ferrero and Ronald Wintrobe (ur.), The Political Economy of Theocracy, 83–118. New York: Palgrave Macmillan.

Wittman, Donald (2009): Theocracy and the Evolution of Morals. V Mario Ferrero and Ronald Wintrobe (ur.), The Political Economy of Theocracy, 167–179. New York: Palgrave Macmillan.

Wolff, Jonas (2015): Power in Democracy Promotion. Alternatives 40 (3-4): 219-236.

Zaeef, Abdul Salam (2010): My Life with the Taliban. New York: Columbia University Press.

Zafirovski, Milan (2007): The Pritestant Ethics and the Spirit of Authoritarianism. Puritanism, Democracy and Society. NY: Springer Science & Business Media.

Zahid, Farhan (2016): Analyzing the Concept of Theo-democracy. Centre Français de Recherche sur le Renseignement, Foreign Analysis (36): March 2016. Dostopno na: http://www.cf2r.org/ images/stories/foreign_analyzes/fa-36.pdf (30. 7. 2017).

Internetni viri

ABS-CBN News (2018): Andanar: Hate posts can be fake news. Dostopno na: http://news.abs-cbn.com/news/01/30/18/ andanar-hate-posts-can-be-fake-news (30. 1. 2018).

ACSOR-Surveys (2015): Afghan Futures: A National Public Opinion Survey. Langer Research Associates, January 29, 2015. Dostopno na: http://acsor-surveys.com/wp- content/uploads/2015/01/ Afghan-Futures-Wave-6-Analysis_FINAL-v2.pdf (29. 1. 2018).

Afghan Institute for Strategic Studies (2017): Herat Security Dialogue-VI(HSD-VI) Panel VI (14 October, 2017). Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?time_continue= 29&v= ofeVojxvi9c (30. 1. 2018).

Afghanistan Analysts Network, June 29, 2017. Dostopno na: https:// www.afghanistan-analysts.org/from-traditionalist-islam-to-modern-islamist-nationalism-a-new-aan-report-about-ideology-in-the-afghan-taleban/ (29. 1. 2018).

Afghanistan’s Society (2011). Dostopno na: http://gwkhan.20m.com/SOCITY.HTM (30. 3. 2011).

Afghanistan’s Web Site (2017): Population. Dostopno na: http://www.afghanistans.com/Information/People/Population.htm (29. 1. 2018).

AFP – Kabul (1998): Taliban Islamise Afghan Constitution, Laws, 19th July, 1998. Dostopno na: http://www.rawa.org/Islimise.htm (1. 9. 2010).

AFP – Kabul (2015): 19 of 31 Hazaras abducted in February freed: Afghan officials. The Express Tribune, May 11, 2015. Dostopno na: https://tribune.com.pk/story/884395/19-of-31-hazaras-abducted-in-february-freed-afghan-officials/ (22. 8. 2017).

Al Jazeera English (2014): The Girls of the Taliban. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=vHWuj0SWs84 (9. 9. 2017).

Aljazeera (2016): Afghanistan: Who are the Hazaras?. Dostopno na: http://www.aljazeera.com/indepth/features/2016/06/ afghanistan-hazaras-1606230936-01127.html (22. 8. 2017).

Aljazeera (2017a): Iran News. Dostopno na: http://www.aljazeera.com/topics/country/iran.html
(14. 8. 2017).

Aljazeera (2017a): Timeline: US Intervention in Afghanistan 2001 to 2017. Dostopno na: http://www.aljazeera.com/news/2017/08/2001-2017-intervention-afghanistan-170822035036797.html (30. 1. 2018).

Aljazeera (2017b): Iran: After the protests. Dostopno na: http:// www.aljazeera.com/programmes/rewind/2017/03/iran-protests-170321074527594.html
(14. 8. 2017).

Aljazeera (2017b): Taliban letter to Trump urges US to leave Afghanistan. Dostopno na: http://www.aljazeera.com/ news/2017/08/taliban-open-letter-trump-urges-leave-afghan-170815052154246.html (30. 1. 2018).

Aljazeera (2017c): Isis News. Dostopno na: http://www.aljazeera.com/topics/organisations/isis-isil.html (14. 8. 2017).

Aljazeera (2017c): Taliban responds to Trump’s Afghan strategy. Dostopno na: http://www.aljazeera.com/news/2017/08/ taliban-responds-trump-afghan-strategy-170822045225285.html (30. 1. 2018).

Aljazeera (2017d): Isis News. Dostopno na: http://www.aljazeera.com/topics/organisations/isis-isil.html (14. 8. 2017).

Allen-Ebrahimian, Bethany (2017): Mapped: The Taliban’s Strongholds in Afghanistan. Foreign Policy, August 30, 2017. Dostopno na: http://foreignpolicy.com/2017/08/30/mapped-taliban-strongholds-in-afghanistan-trump-troops-islamic-state-al-qaeda/ (29. 1. 2018).

Almukhtar, Sarah (2017): How Much of Afghanistan Is Under Taliban Control After 16 Years of War With the U.S.? The New York Times, Aug. 23, 2017. Dostopno na: https://www.nytimes. com/interactive/2017/08/23/world/asia/afghanistan-us-taliban-isis-control.html (29. 1. 2018).

Anderson, Ben (2013): “This Is What Winning Looks Like”. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v =Ja5Q7 5hf6 QI&t=3869s (29. 1. 2018).

Arkedis, Jim (2009): Why Al Qaeda Wants a Safe Haven. Foreign Policy, October 23, 2009. Dostopno na: http://foreignpolicy. com/2009/10/23/why-al-qaeda-wants-a-safe-haven/
(29. 1. 2018).

Arms Control Association (2010): The UN Sanctions’ Impact on Iran’s Military. ACA 1 (7): June 11, 2010. Dostopno na: https:// www.armscontrol.org/issuebriefs/iransanctionseffectonmilitary (12. 6. 2016).

Astill, James (2011): Pakistan’s next batch of intrigues. The generals play politics. The Economist, 17. 11. 2011. Accesible at: http:// www.economist.com/node/21536972 (18. 9. 2016).

Audiopedia (2014): Papal States. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=svr5oWCYOXo (11. 8. 2017).

Azizi, Parviz (2015): Elephant in the Jirga: Iran’s Interests in Af-ghanistan. Geopolitical Monitor, February 10, 2015. Dostopno na: https://www.geopoliticalmonitor.com/elephant-jirga- irans-interests-afghanistan/ (30. 1. 2018).

Baily, John (2001): The censorship of music in Afghanistan. London: Freemuse (Freedom of musical expression). Dostopno na: http:// www.rawa.org/music.htm (29. 1. 2018).

Baković, Zorana (2011): Američani se vojskujejo, Kitajci trgujejo. Delo, 26 December 2011. Dostopno na: http://www.delo.si/ novice/svet/americani-se-vojskujejo-kitajci-trgujejo.html
(25. 3. 2013).

Baković, Zorana (2013): Vojna v Afganistanu se šele začenja. Delo, 29 January 2013. Dostopno na: http://www.delo.si/novice/svet/ vojna-v-afganistanu-se-sele-zacenja.html (25. 3. 2013).

Baković, Zorana (2016): Na temni strani meseca. Delo, 31. 12. 2016. Dostopno na: http://www.delo.si/svet/globalno/na-temni-strani-meseca.html (12. 2. 2017).

Ballesteros Martín, Miguel Ángel (2011): Geopolitical Analysis of Afghanistan. IEEE Analysis Document 12/2011. Dostopno na: http://www.ieee.es/en/Galerias/fichero/docs_analisis/2011/ DIEEEA12-2011_Geopolitica_AFganistan_GBBallesteros_ ENGLISH.pdf (28. 1. 2016).

BBC Interview (2001): The Taliban leader Mulla Omar. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=MUwDyNKGkHM (28. 1. 2018).

BBC Monitoring (2016): Who are Islamic ‘morality police’?, 22 April 2016. Dostopno na: http://www.bbc.com/news/world-middle-east-36101150 (29. 7. 2017).

BBC News (2000): Who are the Taleban? (20 December 2000). Dostopno na: http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/144382.stm (4. 7. 2010).

BBC News (2001a): Outcry as Buddhas are Destroyed (12th March 2001). Dostopno na: http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_ asia/1216110.stm (4. 7. 2010).

BBC News (2001b): UN Condems Taleban on Statues (9th March 2001) Dostopno na: http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_ asia/1210927.stm (4. 7. 2010).

BBC News (2001c): History. The 9/11 terrorist attacks. Dostopno na: http://www.bbc.co.uk/history/events/the_september_11th_ terrorist_attacks (19. 8. 2017).

BBC News (2001d): Bamiyan destroyed by Taleban, 13 November, 2001. Dostopno na: http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_ asia/1654085.stm (21. 8. 2017).

BBC News (2001e): UN Condems Taleban on Statues, 9th March 2001. Dostopno na: http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_ asia/1210927.stm (21. 8. 2017).

BBC News (2001f): Outcry as Buddhas are Destroyed, 12th March 2001. Dostopno na: http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_ asia/1216110.stm (21. 8. 2017).

BBC News (2013): US drone strike killings in Pakistan and Yemen ‘unlawful’, 22 October 2013. Dostopno na: http://www.bbc. com/news/world-us-canada-24618701 (29. 1. 2018).

BBC News (2014): Iran: Happy video dancers sentenced to 91 lashes and jail, 19 September, 2014. Dostopno na: http://www.bbc. com/news/world-middle-east-29272732 (14. 8. 2017).

BBC News (2015a): Iran nuclear crisis: What are the sanctions?, 30 March 2015. Dostopno na: http://www.bbc.com/news/world-middle-east-15983302 (14. 8. 2017).

BBC News (2015b): Afghanistan kidnap: Gunmen seize 30 Hazara men in Zabul, 24 February, 2015. Dostopno na: http://www.bbc. com/news/world-asia-31600476 (23. 8. 2017).

BBC News (2015c): What is ‘Islamic Stat’?. BBC News, 2 December 2015. Dostopno na: http://www.bbc.com/news/world-middle-east-29052144 (28. 8. 2017).

BBC News (2015d): Afghan Taliban publish Mullah Omar biography. BBC News, 5 April 2015. Dostopno na: http://www. bbc.com/news/world-asia-32189847 (29. 1. 2018).

BBC News (2017): Taliban leader urges Afghans to plant more trees. BBC News, Feb. 26, 20157. Dostopno na: http://www.bbc.com/ news/world-asia-39094578 (29. 1. 2018).

BBC News (2017a): Iran country profile. Dostopno na: http://www.bbc.com/news/world-middle-east-14541327 (14. 8. 2017).

BBC News (2017b): Islamic State and the Crisis in Iraq and Syria in Maps, 16 August 2017. Dostopno na: http://www.bbc.com/ news/world-middle-east-27838034 (28. 8. 2017).

BBC Our World (2015): The Killing of Farkhunda. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=UexWWCSSRzI&feature=s hare (29. 1. 2018).

Berlet, Chip (2007): The Christian Right, Dominionism and Theocracy. The Public Eye online. Accesible at: http://www. publiceye.org/christian_right/dominionism.htm (12. 2. 2016).

Bezhan, Frud and Noor Mohammad Sahin (2012): Rape Case Tests Afghan Justice. Radio Free Europe. Radio Liberty, 5 June 2012. Dostopno na: http://www.rferl.org/content/rape-case-tests-afghan-justice/24604549.html (25. 3. 2013).

Boone, Jon (2011): The financial scandal that broke Afghanistan’s Kabul Bank. The Guardian, 16. 6. 2011. Accesible at: https:// www.theguardian.com/world/2011/jun/16/kabul-bank-afghanistan-financial-scandal (18. 8. 2014).

British Empire (2017): Case Study for Background: Living in The British Empire: India. Dostopno na: http://www.nationalarchives.gov.uk/education/empire/g2/cs4/background.htm (29. 1. 2018).

Bruno, Greg (2008): Saudi Arabia and the Future of Afghanistan. Council on foreign relations, December 10, 2008. Dostopno na: https://www.cfr.org/backgrounder/saudi-arabia-and-future-afghanistan (12. 7. 2017).

Burg, Avraham (2012): Israel’s Fading Democracy. The New York Times, 4. 8. 2012. Dostopno na: http://www.nytimes. com/2012/08/05/opinion/sunday/israels-fading-democracy. html
(12. 4. 2017).

Center for human rights in Iran (2017): Iran’s Supreme Leader Issues Familiar Anti-Protest Warning Ahead of 2017 Elections, 11 May, 2017. Dostopno na: https://www.iranhumanrights. org/2017/05/irans-supreme-leader-issues-familiar-anti-protest-warning-ahead-of-2017-elections/ (14. 8. 2017).

Chossudovsky, Michel (2016 and 2012): The 9/11 Reader. The September 11, 2001 Terror Attacks. Global Research, September 11, 2016 and September 11, 2012. Dostopno na: http://www. globalresearch.ca/the-911-reader-the-september-11-2001-terror-attacks/5303012

Chou, Sophie (2017): More than 75 percent of terrorist attacks in 2016 took place in just 10 countries. PRI, July 14, 2017. Dostopno na: https://www.pri.org/stories/2017-07-14/more-75-percent-terrorist-attacks-2016-took-place-just-10-countries (19. 1. 2018).

Clarkson, Frederick (2015): When the Exception is the Rule: Christianity in the Religious Freedom Debates. The Public Eye online. Dostopno na: http://www.politicalresearch. org/2015/07/06/when-the-exception-is-the-rule-christianity-in-the-religious-freedom-debates/#sthash.OcKcUvOs.JaREI601. dpbs (13. 2. 2016).

Constitute project (1979): Iran (Islamic Republic of)’s Constitution of 1979 with Amendments through 1989. Dostopno na: https:// www.constituteproject.org/constitution/Iran_1989.pdf ?lang=en (29. 7. 2017).

Council of Foreign Relations (2018): War Against Islamic State in Iraq. Global Conflict Tracker. Dostopno na: https://www.cfr. org/interactives/global-conflict-tracker#!/conflict/war-against-islamic-state-in-iraq (19. 1. 2018).

Crowcroft, Orlando (2015): Kabul protests: Who are the Hazara and why do Isis and the Taliban hate them?. International business Times, November 11, 2015. Dostopno na: http://www.ibtimes. co.uk/kabul-protests-who-are-hazara-why-do-isis-taliban-hate-them-1528243 (22. 8. 2017).

De Borchgrave, Arnaud (2010): That’s not where Al Qaeda Is. The Washington Times. Dostopno na: http://www.washingtontimes. com/news/2010/feb/18/thats-not-where-al-qaeda-is/
(10. 10. 2010).

Debating Europe (2017): Arguments for and against Turkey’s EU membership. Dostopno na: http://www.debatingeurope.eu/ focus/infobox-arguments- Debating Europe for-and-against-turkeys-eu-membership/#.WQ84cFXyjX4 (7. 5. 2017).

Driver, Anna (2012): Exxon considers oil/gas exploration in Afghanistan. Reuters, July 2, 2012. Dostopno na: https://www. reuters.com/article/us-exxon-afghanistan/exxon-considers-oil-gas-exploration-in-afghanistan-idUSBRE86110520120702 (30. 1. 2018).

Economist (2015): Europe’s religious war. Failure and its consequences. Dostopno na: https://www.economist.com/blogs/ erasmus/2015/08/europes-religious-war (11. 1. 2018).

Ensor, Josie (2017): Iraq must turn attention to stopping ‘Isil 2.0’ after success in Mosul, top US commander says. The Telegraph, July, 11th, 2017. Dostopno na: http://www.telegraph.co.uk/ news/2017/07/11/iraq-must-turn-attention-stopping-isil-20-success-mosul-top/ (28. 8. 2017).

Erdbrink, Thomas (2017): Protests in Iranian City Where ‘Everything Is Covered in Brown Dust’. The New York Times, 19 February, 2017. Dostopno na: https://www.nytimes.com/2017/02/19/ world/middleeast/iran-ahvaz-pollution-protests.html (14. 8. 2017).

Erfanyar, Ahmad Shah (2018): 2017 causalities: nearly 25,000 people killed, wounded in Afghanistan. Pajhwok Afghan News, Jan 14, 2018. Dostopno na: https://www.pajhwok.com/en/about-us (29. 1. 2018).

EU External Action (2016): Joint Way Forward on migration issues between Afghanistan and the EU. Dostopno na: https://eeas. europa.eu/sites/eeas/files/eu_afghanistan_joint_way_forward_ on_migration_issues.pdf (30. 1. 2018).

EU External Action (2017): EU-Afghanistan relations, factsheet. Dostopno na: https://eeas.europa.eu/headquarters/ headquar-ters-homepage_en/10740/EU- Afghanistan%20relations, %20 factsheet (30. 1. 2018).

Filiu, Jean-Pierre (2016): Why ISIL fights in Europe. Politico, December 27th, 2016. Dostopno na: http://www.politico.eu/ article/why-isil-fights-in-europe-berlin-paris-brussels-terror-attacks/ (28. 8. 2017).

Financial Times (2017): The stakes are high for China in Paki-stan and Afghanistan. Dostopno na: https://www.ft.com/ con-tent/ 3a 779394-66e 5-11e7-9a66 -93fb352ba 1fe
(30. 1. 2018).

Free Tibet (2017): Introduction to Tibet. Dostopno na: https:// freetibet.org/about (6. 5. 2017).

Frontline (2017): Bannon’s war. The inside story of Trump adviser Stephen Bannon’s war — with radical Islam, Washington and White House rivals. Dostopno na: https://www.pbs.org/wgbh/ frontline/film/bannons-war/ (19. 1. 2018).

Gander, Kashmira (2015): Isis flag: What do the words mean and what are its origins?. Independent, Monday 6 July 2015. Dostopno na: http://www.independent.co.uk/news/world/ middle-east/isis-flag-what-do-the-words-mean-and-what-are-its-origins-10369601.html
(28. 8. 2017).

Global Policy Forum (2018): Sanctions Against Al Qaeda and the Taliban. Dostopno na: https://www.globalpolicy.org/global-taxes/41753-sanctions-against-al-qaeda-and-the-taliban.html (28. 1. 2018).

Goodhand, Jonathan (2010): Aiding violence or building peace? The role of international aid in Afghanistan. Third World Quarterly 23(5): 837–859. https://  doi.org/10.1080/  0143659022000028620.

Gopal, Anand and Alex Strick van Linschoten (2017): Ideology in the Afghan Taliban: A new AAN report. Afghanistan Analysts Network, June 29, 2017. Dostopno na: https://www. afghanistan-analysts.org/publication/ aan-papers/ ideology-in-the-afghan- taliban-a-new-aan-report/ (29. 1. 2018).

Graham-Harrison, Emma (2013): Kabul Bank fraud verdicts raise fears about official indifference to corruption. The Guardian, March 5th, 2013. Dostopno na: https://www.theguardian.com/ world/2013/mar/05/kabul-bank-chiefs-jailed-fraud (15. 4. 2014).

Graham, Lanktree (2017): Is this the beginning of the end for Isis? News Week, 9th July, 2017. Dostopno na: http://www.newsweek. com/iraq-liberates-mosul-isis-what-now-fight-against-militant-group-633936 (12. 7. 2017).

Gramer, Robbie (2017): The Islamic State Pledged to Attack China Next. Here’s Why. Foreign Policy, March 1st, 2017. Dostopno na: http://foreignpolicy.com/2017/03/01/the-islamic-state-pledged-to-attack-china-next-heres-why/ (28. 9. 2017).

Gutowski, Alexandra (2017): ISIS Sanctuary, May 10th, 2017. Institute for the study of war. Dostopno na: http://www. understandingwar.org/project/isis-sanctuary-map (28. 8. 2017).

Hanke, Jakob (2016): EU anti-terror chief: Mosul offensive could send ISIL fighters to Europe. Politico, October 18th, 2016. Dostopno na: http://www.politico.eu/article/eu-anti-terror-chief-mosul-offensive-could-send-isil-fighters-to-europe-julian-king-iraq/ (28. 8. 2017).

Hashte Subh Daily Newspaper & Khurshid Institute of Higher Education (2017): Government and Public Opinion. Dostopno na: http://8am.af/Files/8AMSURVEY-English.pdf (30. 1. 2018).

Hasrat Nazimi, Waslat (2012): Human Trafficking, Prostitution Thrive in Afghanistan. Human Trafficking is Booming – Young Women are Being Sold and Sent over to Neighboring Countries, Mostly to Pakistan. Deutsche Welle Dari, 25 October 2012. Dostopno na: http://www.rawa.org/temp/runews/2012/10/25/ human-trafficking-prostitution-thrive-in-afghanistan.html (24. 3. 2013).

Hasrat Nazimi, Waslat (2013): Afghan Widows Would ‘Rather Die. In a Country Where the Future of a Woman Depends on Her Husband, Widows are Often Powerless. Deutsche Welle, 30 January 2013. Dostopno na: http://www.rawa.org/temp/ runews/ 2013/01/30/afghan-widows-would-rather-die.htm (24. 3. 2014).

Hasrat-Nazimi, Waslat (2012): Anti-US protests rage on in Afghanistan. Deutsche Welle, February 22, 2012. Dostopno na: http://www.dw.com/en/anti-us-protests-rage-on-in-afghanistan/ a-15759255?maca=en-rss-en-all-1573-rdf (30. 1. 2018).

Hazara.net (2016): Tracking Hazara Kidnappings in Afghanistan Region. Dostopno na: http://www.hazara.net/2016/09/ tracking-hazara-kidnappings-in-afghanistan/ (29. 1. 2018).

Hazara.net (2017): Afghan government’s neglect forcing Hazaras to live in 2000-year old caves. Dostopno na: http://www.hazara. net/2016/12/afghan-governments-neglect-forcing-hazaras-to-live-in-2000-year-old-caves/ (25. 8. 2017).

History (2018): The Making of ISIS. Dostopno na: http://www.history.com/topics/isis
(19. 1. 2018).

History and Evolution of Non-Aligned Movement (2012). Dostopno na: http://mea.gov.in/in-focus-article.htm?20349/History+and+ Evolution+of+NonAligned+Movement
(19. 8. 2017).

Human Rights Watch (1998): Afghanistan: The Massacre in Mazar-i Sharif. HRW 10 (7/C). Dostopno na: https://www.hrw.org/ legacy/reports98/afghan/Afrepor0-01.htm#TopOfPage
(28. 1. 2018).

Human Rights Watch (2001): Afghanistan Crisis of Impunity. The Role of Pakistan, Russia, and Iran in Fueling the Civil War. HRW 13 (3/C): 3–58. Dostopno na: https://www.hrw.org/ reports/2001/afghan2/ (29. 1. 2018).

Human Rights Watch (2009): We Have the Promises of the World. Women’s Rights in Afghanistan. Dostopno na: https://www.hrw.org/sites/default/files/reports/afghanistan1209web_0.pdf (29. 7. 2017).

Human Rights Watch (2015): Women’s Rights in Iran, October 28th, 2015. Dostopno na: https://www.hrw.org/ news/2015/10/28/womens-rights-iran (29. 7. 2017).

Human Rights Watch (2017): “I Won’t Be a Doctor, and One Day You’ll Be Sick”. Girls’ Access to Education in Afghanistan. Dostopno na: https://www.hrw.org/report/2017/10/17/i-wont-be-doctor-and-one-day-youll-be-sick/girls-access-education-afghanistan (28. 1. 2018).

IAGS – Institute for the Analysis of Global Security (2001): How much did the September 11 terrorist attack cost America? Dostopno na: http://www.iags.org/costof911.html (19. 8. 2017).

Ian Mac, William (2002): Plans to Rebuild Bamiyan Budhas. BBC News, 30th January, 2002. Dostopno na: http:// news.bbc. co.uk/2/hi/south_asia/1790674.stm (4. 7. 2010).

Ibrahimi, Niamatullah (2014): Bureaucratic Policies and Patronage Politics. Dostopno na: http://www.afghanistan-analysts.org/ wp-content/uploads/2014/05/20140527-NIbrahimi-Private_ Higher_Education.pdf (29. 1. 2018).

ICOS (2010): Afghanistan Transition Missing Variables. Dostopno na: http://mfa.gov.af/Content/files/afghanistan_transition_ missing_variables.pdf (29. 1. 2018).

Independent Joint Anti-Corruption Monitoring and Evaluation Committee (MEC) (2013): VCA Report on the Appointment Process in the Independent Administrative Reform and Civil Service Commission. Dostopno na: http://www.mec. af/ files/ VCAReportCSC.pdf (29. 1. 2018).

Independent Joint Anti-Corruption Monitoring and Evaluation Committee (MEC) (2014): VCA Report on Pharmaceuticals importation process (Translated from Dari). Dostopno na: http://www.mec.af/files/2014_11_19_Pharmaceutical_VCA_ ENGLISH.pdf (29. 1. 2018).

Independent Joint Anti-Corruption Monitoring and Evaluation Committee (MEC) (2017a): Ministry-wide Vulnerability to Cor-ruption Assessment of the Ministry of Education. Dostopno na: http://www.mec.af/files/2017_23_10_moe_english.pdf (28. 1. 2018).

Independent Joint Anti-Corruption Monitoring and Evaluation Committee (MEC) (2017b): Inquiry into the Comprehensive Agriculture and Rural Development Facility (CARD-F) Program. Dostopno na: http://www.mec.af/files/2017_29_10_cardf_ report_en.pdf (29. 1. 2018).

Independent Joint Anti-Corruption Monitoring and Evaluation Committee (MEC) (2016): Update on Kabul Bank; What has been achieved so far?. Dostopno na: http://www.mec.af/ files/2016_10_02_Kabul_Bank_Scandal_Update_(English).pdf (28. 1. 2018).

Independent Joint Anti-Corruption Monitoring and Evaluation Committee (MEC) (2018): Afghanistan. Dostopno na: www.mec. gov.af (28. 1. 2018).

Institute for Economics and Peace (2017): Global Terrorism Index, 2017. Dostopno na: http://visionofhumanity.org/app/ uploads/2017/11/Global-Terrorism-Index-2017.pdf (29. 1. 2018).

Institute for the Study of War (2017): Syria Situation Report: November 16 – December 14, 15 December 2017. Dostopno na: http://iswresearch.blogspot.si/2017/ (19. 1. 2018).

Institute of Geodesy and Photogrammetry (2010): The Destruction of the Statues in Bamiyan. Dostopno na: http:// www.photogrammetry.ethz.ch/research/bamiyan/buddha/ destruction.html (4. 7. 2010).

Integritiy Watch Afghanistan (2010): Afghan Perception and Experiences of Corruption. A National Survey 2010. Dostopno na: http://www.iwaweb.org/corruptionsurvey2010/Main_findings_files/IWA%20National%20Corruption%20Survey%20 2010.pdf (12. 10. 2010).

International Organization for Migration Afghanistan (2017): IOM Assessment Aims to Improve Afghan Border Management as Thousands Return from Pakistan. Dostopno na: http://afghanistan. iom.int/press-releases/iom-assessment-aims-improve-afghan-border-management-thousands-return-pakistan (26. 8. 2017).

International Relations (2015): Non-Aligned Movement. Dostopno na: http://internationalrelations.org/non-aligned-movement/ (29. 1. 2018).

Internet Live Stats (2016): Afghanistan Internet Users. Dostopno na: http://www.internetlivestats.com/internet-users/afghanistan/ (29. 1. 2018).

Iran Human Rights Documentation Center (2016a): The Iranian Judiciary: A Complex and Dysfunctional System, 22. 9. 2016. Dostopno na: http://www.iranhrdc.org/english/publications/ reports/1000000641-the -iranian-judiciary-a-complex-and-dysfunctional-system.html#_Toc462333461 (29. 7. 2017).

Iran Human Rights Documentation Center (2016b): Religious Rights. Dostopno na: http://www.iranhrdc.org/english/religious-rights.html (29. 7. 2017).

Iran Human Rights Documentation Center (2016c): Ethnic Rights.
Dostopno na: http://www.iranhrdc.org/english/ethnic-rights.html (29. 7. 2017).

Iran Human Rights Documentation Center (2016d): LGBT. Dostopno na: http://www.iranhrdc.org/english/ lgbt.html (29. 7. 2017).

Isis Live Map (2017). Dostopno na: https://isis.liveuamap.com/ (28. 8. 2017).

Islam Question and Answer (2018): Meanings of the word fitnah in the Qur’aan. Dostopno na: https://islamqa.info/en/22899 (29. 1. 2018).

Islamic Emirate of Afghanistan (2015): Statement of Islamic Emirate regarding prolonging stay of American invaders
in Afghanistan. Dostopno na: http:// web.archive.org/ web/20151022053947/ http:/shahamat-english.com:80/statement- of-islamic-emirate-regarding- prolonging-stay-of-  american- invaders-in-afghanistan/ (30. 1. 2018).

Jacobs, Rabbi Jill (2015): Is A U.S. Non-Profit Funding Jewish Israeli Terrorism?, September 4, 2015. Accessibe at: http://jewishweek. timesofisrael.com/is-a-u-s-non-profit-funding-jewish-israeli-terrorism/ (28. 5. 2017).

Jacoby, Jeff (2009): Why are Americans so Pro-Israel? Four reasons that put Americans sharply at odds with the rest of the world. Dostopno na: http://www.aish.com/jw/me/79484162.html

Jehlsept, Douglas (1998): Iran Holds Taliban Responsible for 9 Diplomats’ Deaths. Dostopno na: http://www.nytimes. com/1998/09/11/world/iran-holds-taliban-responsible-for-9-diplomats-deaths.html (29. 1. 2018).

Jenkins, Jack (2015a): How The American Religious Right is Making the Middle East Peace Process Impossible. Think Progress, 10. november 2015. Dostopno na: https://thinkprogress.org/how-the-american-religious-right-is-making-the-middle-east-peace-process-impossible-cfcfd4bd8af9 (28. 8. 2017).

Jenkins, Jack (2015b): Jewish Extremism’ Is Having A Moment. Here’s Why. Think progress, AUG 12, 2015. Dostopno na: https://thinkprogress.org/jewish-extremism-is-having-a-moment-here-s-why-4cdb6098224 (28. 5. 2017).

Johnston, Robert Wm (2015): Fatalities in Afghanistan conflicts, 1979-present. Terrorism, Counterterrorism, and Unconventional Warfare, Johnston’s Archive, 2015. Dostopno na: http://www.johnstonsarchive.net/terrorism/afghanfatalities.html (28. 1. 2018).

Jones, Ann (2015): ‘Farkhunda Is Our Sister’. The Blog, 5. December 2015. Dostopno na: https://www.huffingtonpost.com/ ann-jones/farkhunda-is-our-sister_b_7266560.html
(29. 1. 2018).

Joshi, Rohan (2017): Trump’s Afghanistan Policy: The Good, the Bad, and the Ugly. The Diplomat, August 25, 2017. Dostopno na: https://thediplomat.com/2017/08/trumps-afghanistan- policy-the-good-the- bad-and-the-ugly/ (30. 1. 2018).

Kaura, Vinay (2017): China Makes Diplomatic Play in Afghanistan. Middle East Institute, July 12, 2017. Dostopno na: http:// www.mei.edu/content/article/china-makes-diplomatic-play-afghanistan (30. 1. 2018).

Kelly, Nora (2017): Full Transcript: Donald Trump Announces His Afghanistan Policy. The Atlantic, Aug. 21, 2017. Dostopno na: https://www.theatlantic.com/politics/archive/2017/08/ full-transcript-donald-trump-announces-his-afghanistan-policy/537552/ (29. 1. 2018).

Kerr Chiovenda, Melissa (2014): The illumination of marginality: how ethnic Hazaras in Bamyan, Afghanistan, perceive the lack of electricity as discrimination. Central Asian Survey 33 (4): 449–462. Dostopno na: http://www.tandfonline. com/doi/abs/10.108 0/02634937.2014.987967
(29. 1. 2018).

Kester, John and Jana Winter (2017): Pentagon Report: IED Casualties Surge in Afghanistan. Foreign Policy, October 20, 2017. Dostopno na: http://foreignpolicy.com/2017/10/20/ pentagon-report-ied-casualties-surge-in-afghanistan/ (28. 1. 2018).

Khaama Press (2014): The effects of Unemployment in Afghanistan. Dostopno na: https://www.khaama.com/the-effects-of-un employ ment-in-afghanistan-9158 (29. 1. 2018).

Khaama Press (2018): 3 policemen slightly wounded in Kabul mine explosion. Dostopno na: https://www.khaama.com/magnetic-bomb-explosion-reported-in-kabul-city-04170 (29. 1. 2018).

Knoema (2015): World Data Atlas: Afghanistan – Population – Net migration rate. Dostopno na: https://knoema.com/atlas/ Afghanistan/topics/Demographics/Population/Net-migration-rate
(26. 8. 2017).

Kugelman, Michael (2014): The Iran Factor in Afghanistan. Foreign Policy, July 10, 2014. Dostopno na: http://foreignpolicy.com/2014/07/10/the-iran-factor-in-afghanistan/ (29. 1. 2018).

Landay, Jonathan (2017): Tillerson pays flying visit to Afghanistan to discuss U.S. strategy. Reuters, October 23, 2017. Dostopno na: https:// www.reuters.com/article/us-tillerson-asia- afghanistan/ tillerson-pays-flying- visit-to-afghanistan- to-discuss-u-s-strategy- idUSKBN1CS1PM (30. 1. 2018).

Langer, Gary (2010): Where Things Stand: ABC News Polls in Afghanistan and Iraq. ABC News, Dec. 6, 2010. Dostopno na: http://abcnews.go.com/Politics/Afghanistan/afghanistan-iraq-things-stand-abc-news-polls/story?id=12279591 (30. 1. 2018).

Larson, Leslie (2015): Graphic designers say Ted Cruz’s logo looks like a burning flag. Business Insider, March 24th, 2015.
Dostopno na: http://www.businessinsider.com/graphic-designers-review-ted-cruzslogo20153pt=385758&ct=Sailthru_BI_Newsletters&mt=8&utm_source=Triggermail&utm_medium=email&utm_campaign=email_article (7. 9. 2016).

Latifi, Ali M. (2014a): Afghanistan’s Sikhs Face Uncertain Future. Alaseera, 23. 2. 2014. Dostopno na: http:// www.aljazeera.com/ indepth/features/2014/02/afghanistan-sikhs-face-an-uncertain-future-  201422312395677867.html (15. 8. 2016)

Latifi, Ali M. (2014b): Afghanistan’s Sikhs Face Uncertain Future. Hindustantimes, 26. 2. 2014. Dostopno na: http://www. hindustantimes.com/chandigarh/sikhs-in-afghanistan-face-an-uncertain-future/story-eo  UVNkDHFRHqZ2CXFER04J.html (9. 8. 2017).

Leach, Naomi (2017): From locals doing the ‘Tehran twist’ to students sporting mullets and miniskirts: Fascinating photos reveal life in Iran before the revolution, 30 January 2017. UK: Mail Online. Dostopno na: http://www.dailymail.co.uk/travel/ travel_news/article-4148684/Stunning-photos-reveal-life-Iran-revolution.html (14. 8. 2017).

Lister, Tim (2017): Islamic State 2.0: As the caliphate crumbles, ISIS evolves. CNN, July 3th, 2017. Dostopno na: http://edition.cnn. com/2017/03/22/europe/isis-2-0/index.html (28. 8. 2017).

Lister, Tim and Ray Sanchez, Mark Bixler, Sean O’Key, Michael Hogenmiller, Mohammed Tawfeeq, (2015): ISIS goes global: 143 attacks in 29 countries have killed 2,043. CNN, February 13, 2017. Dostopno na: http://edition.cnn.com/2015/12/17/world/ mapping-isis-attacks-around-the-world/index.html (19. 1. 2018).

Liuhto, Maija (2016): The Schools of the Taliban. The Diplomat, November 3, 2016. Dostopno na: https://thediplomat. com/2016/11/the-schools-of-the-taliban/ (29. 1. 2018).

Livingston, Ian S. and Michael O’Hanlon (2017): Afghanistan Index. Brookings Tracks Reconstruction and Security in Afghanistan, Iraq and Pakistan. Dostopno na: https://www.brookings.edu/wpcontent/uploads/2016/07/21csi_20170525_afghanistan_index. pdf (30. 1. 2018).

Macan-Markar, Marwaan (2001): Taliban Brand of Islam Faces Stern Test, Bangkok: IPS, 18 September, 2001. Dostopno na: http://ipsnews.net/news.asp?idnews=34638 (19. 9. 2010).

Manyuan, Dong (2014): The Rise of ISIS: Impacts and Future. China Institute for Internaltional Studies, November 14th, 2014. Dostopno na: http://www.ciis.org.cn/english/2014-11/14/ content_7369551.htm (28. 8. 2017).

Mashal, Mujib (2015): Afghan Businessman Convicted in Kabul Bank Fraud Is Still Free to Make Money. New York Times, 4. 11. 2015. Dostopno na: http://www.nytimes.com/2015/11/05/ world/asia/afghan-businessman-convicted-in-kabul-bank-fraud-is-still-free-to-make-money.html?_r=2 (12. 4. 2016).

McKernan, Bethan (2017a): Top US commander in Iraq warns of emerging ‘Isis 2.0’. The Independent, July 11th, 2017. Dostopno na: http://www.independent.co.uk/news/world/middle-east/ isis-2-top-us-commader-iraq-stephen-townsend-emerging-mosul-raqqa-a7835381.html (28. 8. 2017).

McKernan, Bethan (2017b): Iraq declares the end of Isis on third anniversary of declaration of caliphate. Prime minister congratu-lates troops on victory three years after Isis leader Abu Bakr al-Baghdadi called on Muslims to join his newly created caliphate. Independent, 5th July, 2017. Dostopno na: http://www.indepen-dent.co.uk/news/world/middle-east/isis-end-of-caliphate-iraq-syria-mosul-iraq-haider-al-abadi-a7824461.html (12. 7. 2017).

Mojumdar, Aunohita (2011): Afghanistan: The Risks of Rising Anti-American Feelings in Kabul. Eurasianet, Mar 24, 2011. Dostopno na: https://eurasianet.org/node/63146 (30. 1. 2018).

Morini, Daryl (2010): Why Did the Soviet Union Invade Afghanistan?. E-IRS – E-International Relations Students.
Dostopno na: http://www.e-ir.info/2010/01/03/the-soviet-union%E2%80%99s-last-war/
(28. 1. 2018).

Mosavi, Nargis (2018): Many Kabul Attack Victims Not Yet Identified: MoPH. Tolo News, January 28, 2018. Dostopno na: http://www.tolonews.com/afghanistan/many-kabul-attack-victims-not-yet-identified-moph (29. 1. 2018).

Moylan, Danielle and Colin Freeman (2015): Afghan district where 106 British troops died is set to fall to Taliban again. The Telegraph, 21 Dec 2015. Dostopno na: http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/afghanistan/12060981/Afghan-district-where-106-British-troops-died-is-set-to-fall-to-Taliban-again.html (29. 1. 2018).

Muir, Jim (2016): Islamic State group: The full story. BBC News, June 2016. Dostopno na: http://www.bbc.com/news/world-middle-east-35695648 (28. 5. 2017).

My Jewish Learning (2017): BIBLE – The Torah (Five books of story, law, and poetry divided into 54 weekly portions). Dostopno prek: https://www.myjewishlearning.com/article/the-torah/ (11. 1. 2018).

Nabizada, Samiullah (2007): Ghazi Stadium of Kabul. Youtube, Jun 6th, 2007. Dostopno na: https://www.youtube.com/ watch?v=Qev7-b2vcns (23. 8. 2017).

National Geographic (2012): Inside The Taliban. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v = f4cVVuSi2fI (19. 8. 2017).

Nations Encyclopedia (2017): Afghanistan – Religions. Dostopno na: http://www.nationsencyclopedia.com/Asia-and-Oceania/ Afghanistan-RELIGIONS.html
(28. 1. 2018).

NATO (2017): NATO and Afghanistan, 10 Nov. 2017. Dostopno na:https://www.nato.int/cps/en/natohq/topics_8189.htm
(29. 1. 2018).

NCRI Women Committee (2013a): Iranian Regime’s Misogynist Laws. A glance at the Comprehensive Plan of Population and Upgrading of Families. Dostopno na: http://www.women.ncr-iran.org/iranian-regime-s-misogynist-laws
(14. 8. 2017).

NCRI Women Committee (2013b): Iran: People Chanting Against Iran Regime During the Football Match, 13 August 2017. Do­stopno na: http://ncr-iran.org/en/news/iran-protests
(14. 8. 2017).

NCRI Women Committee (2017): Proud struggle of Iranian women for 150 years. Dostopno na: http://www.women.ncr-iran.org/ articles/3743-proud-struggle-of-iranian-women-for-150-years
(14. 8. 2017).

New World Encyclopedia (2015): Pashtun People. Dostopno na: http://www.newworldencyclopedia.org/entry/Pashtun_people (29. 1. 2018).

New World Encyclopedia (2016): Papal States. Previous (Papal Conclave). Dostopno na: http://www.newworldencyclopedia. org/entry/Papal_States (12. 8. 2017).

Nichols, Michelle and Louis Charbonneau (2012): U.N. chief says sanctions on Iran affecting its people. Dostopno na: https://www.reuters.com/article/us-iran-sanctions-un-idUSB RE89412Z20121005 (14. 8. 2017).

North Atlantic Treaty Organisation (2017): NATO Leaders Agree to Do More to Fight Terrorism and Ensure Fairer Burden Sharing, 26 May 2017. Dostopno na: https://www.nato.int/cps/en/ natohq/news_144154.htm (19. 1. 2018).

Nuha, Um (1998–99): Women in Islam (Taliban). Dostopno na: http://suzyashraf.tripod.com/3/1.htm (17. 10. 2010).

Page, Susan (2014): Panetta: ‘30-year war’ and a leadership test for Obama. USA TODAY, October 6th, 2014. Dostopno na: https://www.usatoday.com/story/news/ politics/2014/10/06/leon- panetta-memoir- worthy-fights/ 16737615/ ?siteID= je6NUbp ObpQ-Gbe NZ_7 U8MYPgA ec5sBIjA (28. 8. 2017).

Paivar, Amir (2012): Iran currency crisis: Sanctions detonate unstable rial, 2 October 2012. Dostopno na: http://www.bbc. com/ news/ business-19800532 (14. 8. 2017).

Pajhwok Afghan News (2017). Dostopno na: https://www.pajhwok.com/en/migration
(12. 6. 2017).

Pakistan Defence Forum (2010): Taliban Rules, Decrees, Laws and Prohibitions – 1996. Dostopno na: https://defence.pk/pdf/ threads/taliban-rules-decrees-laws-and-prohibitions-1996.70560/ (29. 1. 2018).

Pant, Harsh V. (2017): The Challenging Geopolitics of the Port at Chabahar. The Diplomat, December 12, 2017. Dostopno na: https://thediplomat.com/2017/12/ the-challenging – geopolitics- of-the-port-at-chabahar/ (30. 1. 2018).

Pauker, Ben (2017): The Islamic State has lost the battle for Mosul. Raqqa will be next to fall. But is the so-called caliphate dead — and who are the winners?. Foreign Policy, 14th July, 2017. Dostopno na: http://foreignpolicy.com/2017/07/14/is-this-the-end-of-isis/ (2. 8. 2017).

Pérez-Peña, Richard (2015): Oklahoma Removes Ten Commandments Monument. New York Times. Dostopno na: http://www.nytimes.com/2015/10/07/us/oklahoma-removes-ten-commandments-monument.html?_r=0 (14. 2. 2016).

Pessala, Anne (2012): Perspectives on Attitudes and Behaviors of Pashtun Women in Pakistan and Afghanistan. Vienna & Virginia: D3 Systems, Inc. Dostopno na: http://www.d3systems.com/wp-content/uploads/2012/06/2012-AAPOR-Paper-Pessala-v4.pdf (29. 1. 2018).

Pew Research Centre (2009): Mapping the Global Muslim Population. A report on the Size and Distribution of the World’s Muslim Population. The Pew Forum on Religion and Public Life. Dostopno na: http://pewforum.org/newassets/images/reports/ Muslimpopulation/Muslimpopulation.pdf (15. 10. 2010).

Physicians for human rights (1998): The Taliban’s War on Women. A Health and Human Rights Crisis in Afghanistan. Boston, Wasshington DC. Dostopno na: http:// physiciansforhumanrights.org/library/documents/reports/ talibans-war-on-women.pdf
(10. 9. 2010).

Pleitgen, Fred (2010): Combating the No. 1 killer of troops in Afghanistan. CNN News, May 6, 2010. Dostopno na: http:// afghanistan.blogs.cnn.com/2010/05/06/combating-the-no-1- killer-of-troops-in- afghanistan/ (29. 1. 2018).

Press TV Documentaries (2015): 10 minutes: Who was Mullah Omar? Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v =mnmuLqPA1hs (19. 8. 2017).

Ramani, Samuel (2017): Understanding the Russia-Taliban Con-nection. The Diplomat, August 04, 2017. ­Dostopno na: https:// thediplomat.com/2017/08/understanding-the- russia-taliban-connection/ (30. 1. 2018).

RAWA (brez letnice): Some Restriction Imposed by Taliban on Women in Afghanistan. Revolutionary Association of the Women of Afghanistan (RAWA) Dostopno na: http://www.rawa.org. rules.htm (7. 9. 2008).

RAWA News (2009): Afghan Woman Who Attempted Suicide: Self-immolation is the Worst, (9 June 2009). Dostopno na: http:// www.rawa.org/temp/runews/2009/06/09/afghan-woman-who-attempted-suicide-self-immolation-is-the-worst.html (30. 3. 2011).

Reddit (2018): What is the difference between an Emirate, a Sultanate, and a Caliphate? Dostopno na: https://www.reddit. com (21. 1. 2018).

Reporters Without Borders (2015–2016): Islamic Republic Urged to Free All Detained Journalists and Online Activists, 10 April 2015, updated 20 January2016. Dostopno na: https://rsf.org/en/news/ islamic-republic-urged-free-all-detained-journalists-and-online-activists (15. 6. 2016).

Reuters (2017): Roadside bomb kills eight in Afghanistan: local official. Dostopno na: https://www.reuters.com/ article/us-afghanistan- bomb/ roadside-bomb- kills-eight-in- afghanistan- local-official-idUSKBN1DS22J (29. 1. 2018).

Ritzen, Yarno (2017): Iraq war map: Who controls what. Aljazeera, 20 Aug 2017. Dostopno na: http://www.aljazeera.com/indepth/ interactive/2016/08/iraq-war-map-controls-160830115440480. html (28. 8. 2017).

RT News (2012): US Sets Records with Number of Drone Strikes in Afghanistan This Year. Dostopno na: https://www.rt.com/usa/ us-drone-strikes-year-773/ (30. 1. 2018).

Rubin, Alissa J. (2012): Afghan Rape Case Turns Focus on Local Police. The New York Times, 27 June 2012. Dostopno na: http:// www.nytimes.com/2012/06/28/world/asia/afghan-rape-case-turns-focus-on-local-police.html?pagewanted=all (30. 3. 2011).

Rubin, Jennifer (2015): Get ready for the pro-Israel NRA. The Washington post, July 12, 2015. Dostopno na: https://www. washingtonpost.com/blogs/right-turn/wp/2015/07/12/get-ready-for-the-pro-israel-nra/?utm_term=.1781fea6fa6c (28. 5. 2017).

Russian News Agency (TASS) (2017): Syrian military conducts awareness-raising campaign on East Ghouta
reconciliation. Dostopno na: http://tass.com/? _ga= 2.125 300 162.914889665.1501339333-171  4776 228.1501339333 (14. 8. 2017).

Rutenberg, Jim and Mike Mcintire, Ethan Bronner (2010): ax-Exempt Funds Aid Settlements in West Bank. The New York Times, July 5, 2010. Dostopno na: http://www.nytimes. com/2010/07/06/world/middleeast/06settle.html?_r=2& pagewanted=all (28. 5. 2017).

Safi, Maiwand and Mina Habib (2017): Afghan Private Schools Under Scrutiny. IWPR – Institute for War and Peace Reporting. Dostopno na: https://iwpr.net/global-voices/afghan-private-schools-under-scrutiny (28. 1. 2018).

Samady, Saif R. (2001): Education and Afghan Society in the tewentieth century, Pariz: UNESCO, November 2001. Dostopno na: http://unesdoc.unesco.org/images/0012/001246/124627E. pdf (28. 1. 2018).

Sarhaddi Nelson, Soraya (2001): The Taliban’s Little White Book Offered Harsh Rules to Live By. The Los Angeles Times (30th November 2001). Dostopno na: http://www.afghanistan newscenter.com/news/2001/november/nov 30dd2001.html (10. 9. 2010).

Sarhaddi Nelson, Soraya (2010): The Taliban’s Little White Book Offered Harsh Rules to Live By. Official Taliban Constitution for Auction. Accessible at: http://www.liveleak.com/ view?i=4f4_1260199475 (10. 9. 2010).

Sarwary, Bilal (2013): Roadside bombs: ‘The deadliest weapon’ in Afghan war. BBC News, Kabul, 1 May 2013. Dostopno na: http://www.bbc.com/news/uk-22368336 (29. 1. 2018).

Sayed, Ghulam Dastagir (2011): Mental Health in Afghanistan. Burden, Challenges and the Way Forward. WB: HNP Disscussion Paper, August 2011. Dostopno na http://siteresources. worldbank.org/HEALTHNUTRITIONANDPOPULATION/ Resources/281627-1095698140167/MHinAfghanistan.pdf (29. 1. 2018).

Sayh, Reza (2009): Taliban Bans Bus Music. CNN. Dostopno na: http://ishare.rediff.com/video/news-politics/taliban-bans-bus-music/565433 (26. 3. 2010).

Scroll.in (2017): Pashtunistan: A nation across Afghanistan and Pakistan may not be too far off, Thursday, August 24th 2017. Dostopno na: http://scroll.in/article/758715/pashtunistan-a-nation-across-afghanistan-and-pakistan-may-not-be-too-far-off (24. 8. 2017).

Seerat, Rustam Ali (2016): Iran and Saudi Arabia in Afghanistan. For the religious rivals, Afghanistan is another front in the fight for influence. The Diplomat, January 14, 2016. Dostopno na: http://thediplomat.com/2016/01/iran-and-saudi-arabia-in-afghanistan/ (25. 8. 2017).

Shalizi, Hamid and Jessica Donati (2015): Afghan cleric and others defend lynching of woman in Kabul. Dostopno na: https://uk.reuters.com/article/uk-afghanistan-woman/ afghan-cleric-and-others-defend-lynching-of-woman-in-kabul-idUKKBN0MG1ZA20150320 (29. 1. 2018).

Shinwari, Sadaf (2012): “70% of Jailed Afghan Women are Accused of Home-escape”. Khaama Press, 17 September 2012. Dostopno na: “http://www.rawa.org/temp/runews/2012/09/17/70-jailed-afghan-women-are-accused-of-home-escape.html
(24. 3. 2013).

Smart, Christopher (2017): Economic Constraints on Russian Foreign Policy. Dostopno na: http://carnegieendowment. org/2017/11/17/economic-constraints-on-russian-foreign-policy-pub-74805 (30. 1. 2018).

Standford University (2015): Mapping Militant Organizations. Haqqani Network. Dostopno na: http://web.stanford.edu/ group/mappingmilitants/cgi-bin/groups/view/363(25. 8. 2017).

Standford University (2017): The Islamic State. Dostopno na: http://web.stanford.edu/group/mappingmilitants/cgi-bin/ groups/view/1 (28. 8. 2017).

Stoffel, Derek (2017): The end is near for ISIS in Iraq, but the country’s problems will persist. After the celebrations die down, there are worries of continued instability in Iraq, analysts say. CBC News, 3th July, 2017. Dostopno na: http://www.cbc.ca/ news/world/isis-mosul-defeat-stoffel-1.4188005 (2. 8. 2017).

Strick van Linschoten, Alex (2017): From ‘Traditionalist’ Islam to ‘Modern’ Islamist Nationalism: A new AAN report about ideology in the Afghan Taleban.

Sultan, Maulana (2008): What is Mahram in Islam?.
Islamicinformation.net, 10. 7. 2008. Dostopno na: http://www.islamicinformation.net/2008/07/mahram-in-islam-explained.html (13. 3. 2017).

Svet EU (2016): Boj proti terorizmu: EU krepi svoje pravne instrumente za boj proti ISIL/Daišu in Al Kaidi. Dostopno na: http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/09/20-isil-daesh-al-qaida/ (28. 8. 2017).

Syrian Civil War Map (2017). Dostopno na: http://syriancivil-warmap.com/ (28. 8. 2017).

Tabatabai M., Ariane (2016): Saudi Arabia and Iran Face Off in Afghanistan. The Threat of a Proxy War. Foreign Affairs, October 5, 2016. Dostopno na: https://www.foreignaffairs.com/ articles/afghanistan/2016-10-05/saudi-arabia-and-iran-face-afghanistan (25. 8. 2017).

Taneja, Kabir (2017): India and the Afghan Taliban. The Diplomat, November 30, 2017. Dostopno na: https://thediplomat.com/ 2017/11/india-and-the-afghan-taliban/ (30. 1. 2018).

Taubman, Philip (1988): Soviet Lists Afghan War Toll: 13,310 Dead, 35,478 Wounded. The New York Times, May 26, 1988. Dostopno na: http://www.nytimes.com/1988/05/26/world/ soviet-lists-afghan-war-toll-13310-dead-35478-wounded.html (29. 1. 2018).

The Asia Foundation (2017): Afghanistan in 2017. A Survey of the Afghan People. Dostopno na: https://asiafoundation.org/wp-content/uploads/2017/11/2017_AfghanSurvey_report.pdf
(30. 1. 2018).

The Associated Press (1998): Taliban Impose New Rules on Women (2 December 1998), Dostopno na: http://www.rawa.org/bus.htm (10. 9. 2010).

The Associated Press (2015): Why One Pennsylvania Public School Is Keeping Its Ten Commandments Monument. The statue has been at Connellsville Area Junior High School since the 1950s. Huffington Post, 31. 8. 2015. Accesible at: http:// www.huffingtonpost.com/entry/why-one-pennsylvania-public-school-is-keeping-its-ten-commandments-monument_ us_55e4a109e4b0b7a96339da5c (14. 2. 2016).

The Bureau of Investigative Journalism (2014): US Should Gather Accurate Drone Civilian Casualty Data, Says Military Analyst. Dostopno na: https://www.thebureauinvestigates.com/ stories/2014-04-10/us-should-gather-accurate-drone-civilian-casualty-data-says-military-analyst (30. 1. 2018).

The Bureau of Investigative Journalism (2017): Drone Wars: The Full Data. Dostopno na: https://www.thebureauinvestigates. com/stories/2017-01-01/drone-wars-the-full-data
(30. 1. 2018).

The Church of Jesus Christ of Latter-day Saints (1981, 2013): The Book of Mormon. Another Testament of Jesus Christ. USA, Utah: Salt Lake City. First English edition published in USA: New York, Palmyra in 1830, translated by Joseph Smith Dostop-no na: https://www.lds.org/scriptures/bofm?lang=eng.

The Columbia Encyclopedia (2015): Papal States, 6th ed. 2015.
Dostopno na: http://www.encyclopedia.com (24. 2. 2016).

The Dalai Lama (2011): Reincarnation, His Holliness the14th Dalai Lama of Tibet. Dharamsala September 24, 2011. Dostopno na: https://www.dalailama.com/messages/retirement-and-reincar-nation/reincarnation (6. 5. 2017).

The Economist (2017): China’s new global ambition. Dostopno na: http://country.eiu.com/article.aspx?articleid=586137 042&Country=China&topic=Politics&mkt_ tok=eyJpI joi-Wm pKbE1U V Xl  NM kpt  TXpSbC Is InQi OiJi azVBR 2VhUl-lYTG9 STU5XT kQr aUF YK2x0K1pP R FFi QUR KU  itsc2kx-WFZiaGRs WUUzb 3huRD Q2M khEOHk0Wm5Ga2ZM aG dN R zJxb1 BjemR 1QVJ mQ05i N nlycjIwZ0U1V StjeHV KUT BN W ksza Xljb2pzMG pVN3JGY09vQ 3lscFhYWktVTHRTO VlzMn-JWVjM z VVBT NDV5 Z2c9P SJ 9 (30. 1. 2018).

The Editors of Encyclopædia Britannica (2009): Britannica Guide to the Islamic. UK: Encyclopædia Britannica, inc.

The Editors of Encyclopædia Britannica (2012): Lama, UK: Ency-clopædia Britannica, inc. Dostopno na: http://www.britannica. com/topic/lama (30. 1. 2018)

The Editors of Encyclopædia Britannica (2013): Roman Curia. UK: Encyclopædia Britannica, inc. Dostopno na: http://www.britannica.com/topic/Roman-Curia (14. 8. 2017).

The Editors of Encyclopædia Britannica (2015): Papal States. Historical­ Region, Italy. UK: Encyclopædia Britannica, inc. Dostopno na: https://www.britannica.com/place/Papal-States
(13. 8. 2017).

The Editors of Encyclopædia Britannica (2017a): Vatican City. UK: Encyclopædia Britannica, inc. Dostopno na: http://www.britan-nica.com/place/Vatican-City (13. 8. 2017).

The Editors of Encyclopædia Britannica (2017b): Caliph, Islamic Title. UK: Encyclopædia Britannica, inc. Dostopno na: https:// www.britannica.com/topic/caliph (21. 1. 2018).

The Editors of Encyclopædia Britannica (2017c): Sharīʿah – Islamic law. UK: Encyclopædia Britannica, inc. Dostopno na: https:// www.britannica.com/topic/Shariah (21. 1. 2018).

The Editors of Encyclopædia Britannica (2018a): Emir. UK: Ency-clopædia Britannica, inc. Dostopno na: https://www.britannica. com/topic/emir (21. 1. 2018).

The Editors of Encyclopædia Britannica (2018b): Islamic History – Caliphate. UK: Encyclopædia Britannica, inc. Dostopno na: https://www.britannica.com/place/Caliphate (21. 1. 2018).

The Editors of Encyclopædia Britannica (2018c):Soviet invasion of Afghanistan, 1979. UK: Encyclopædia Britannica, inc. Dostopno na: https://www.britannica.com/event/Soviet-invasion-of-Af-ghanistan (29. 1. 2018).

The Editors of Encyclopædia Britannica (2018d): Mohammad Omar, Emir of Afghanistan. UK: Encyclopædia Britannica, inc. Dostopno na: https://www.britannica.com/biography/ Mohammad-Omar (29. 1. 2018).

The Editors of Encyclopædia Britannica (2018e): Deoband school – Islamic College, India. UK: Encyclopædia Britannica, inc.
Dostopno na: https://www.britannica.com/topic/Deoband-school (29. 1. 2018).

The Global Coalition (2017a): 74 Partners United in Defeating Daesh. Dostopno na: http://theglobalcoalition.org/en/home/ in na: http://theglobalcoalition.org/en/partners/
(19. 1. 2018).

The Global Coalition (2017b): Mission. Dostopno na: http:// theglobalcoalition.org/en/mission-en/ (19. 1. 2018).

The Global Coalition (2017c): Counter Daesh Insight Bulletin, 1–7 jan 2018. Dostopno na: http://theglobalcoalition.org/en/ counter-daesh-insight-bulletin-01-07-jan-2018/ (19. 1. 2018).

The Global Times (2017): US mass shootings reveal vicious cycle. Dostopno na: http://search.globaltimes.cn/QuickSearch Ctrl?search_txt=isis (12. 9. 2017).

The Globe and Mail (2012): Behind the Weil – A picture of the lives of Afghan women can be found in the series of interviews. An Intimate Journey into Kandahar’s Women. Dostopno na: http:// www.theglobeandmail.com/static/world/behindtheveil/index. html (15. 5. 2012).

The Guardian (2001): Mullah Omar – in his own words Dostopno na: https://www.theguardian.com/world/2001/sep/26/ afghanistan.features11 (28. 8. 2017).

The Guardian (2010): Kabul rock band Afghanistan. London, 31 March 2010. Dostopno na: http://www.guardian.co.uk/ world/2010/mar/31/kabul-rock-band-afghanistan/print (15. 10. 2010).

The Guardian (2016): Afghanistan’s corruption epidemic is wasting billions in aid. Dostopno na: https://www.theguardian.com/global-development-professionals-network/2016/nov/03/afghanistans-corruption-epidemic-is-wasting-billions-in-aid (30. 1. 2018).

The Guardian (2016): First wave of Afghans expelled from EU states under contentious migration deal. Dostopno na: https://www. theguardian.com/ global-development/ 2016/dec /15/first-wave-afghans-expelled-eu-states-contentious-migration-deal-germany-sweden-norway (30. 1. 2018).

The Guardian (2016): Neoliberalism – the ideology at the root of all our problems, by George Monbiot, april 15th, 2016. Dostopno na: https://www.theguardian.com/books/2016/apr/15/ neoliberalism-ideology-problem-george-monbiot (12. 7. 2017).

The Guardian (2017a): Islamic State. The latest news and comment on the Islamic State (Isis) militant group. Dostopno na: https:// www.theguardian.com/world/isis (28. 8. 2017).

The Guardian (2017b): The Guardian view on Mosul: the price of revenge. Dostopno na: https://www.theguardian.com/ commentisfree/2017/jul/20/the-guardian-view-on-mosul-the-price-of-revenge (28. 8. 2017).

The New York Times (2011): Timeline: Major Events in the Afghanistan War, 22 June 2011. Dostopno na: http://www. nytimes.com/interactive/2011/06/22/world/asia/afghanistan-war-timeline.html?_r=0 (25. 3. 2013).

The New York Times (2012): “2,003 Deaths in Afghanistan”, 21 August 2012. Dostopno na: http://www.nytimes.com/ interactive/2012/08/22/us/2003-deaths-in-afghanistan.html
(25. 3. 2013).

The New York Times (2017a): Iran. Dostopno na: https://www.nytimes.com/topic/destination/iran; (14. 8. 2017).

The New York Times (2017b): Islamic State in Iraq and Syria (ISIS). Dostopno na: https://www.nytimes.com/topic/organization/ islamic-state (28. 8. 2017).

The Rediff Interview (2004): Mullah Omar. Dostopno na: http:// www.rediff.com/news/2004/apr/12inter.htm (29. 1. 2018).

The Religious Guide (2015): The Biography of Mullah Omar. Dostopno na: Afghanistan Taliban website http:// shahamatenglish.com/ (29. 1. 2018).

The Taliban Program for Culture and Conflict Studies (2007). Dostopno na: http://www.nps.edu/Programs/CCS/Docs/Pubs/ The%20Taliban.pdf (7. 9. 2010).

The Telegraph (2014): Pakistani Terror Group Swears Allegiance to Islamic State. The Telegraph, July 9th, 2014. Dostopno na: http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/ pakistan/10955563/Pakistani-terror-group-swears-allegiance-to-Islamic-State.html (28. 8. 2017).

The Telegraph (2017): Islamic State. Dostopno na: http://www.telegraph.co.uk/islamic-state/
(28. 8. 2017).

The Tribune (2012): Obama apologises over Quran burning. Dostopno na: https://tribune.com.pk/story/341172/obama-apologises-over-quran-burning/ (30. 1. 2018).

The Webster dictionary (2018): Salafism. Dostopno na: http://www.webster-dictionary.org/definition/Salafism (19. 1. 2018).

The Week (2017): What is IS and what does the future now hold for the group?. Dostopno na: http://www.theweek.co.uk/islamic-state/59001/what-is-isis-and-can-the-terror-group-be-stopped (28. 8. 2017).

The White House Archive (2008): Selected Speeches of President George W. Bush 2001–2008. Dostopno na: https://georgewbush-whitehouse.archives.gov/infocus/bushrecord/documents/ Selected_Speeches_George_W_Bush.pdf (29. 1. 2018).

Theocracy Watch (2005): Izrael. Dostopno na: http://www.theo cracywatch.org/christian_zionism_israel_forms.htm (9. 4. 2017).

Thomas, Claire (2017): War against ISIL: Saving lives on the front lines. Medics from around the world have been providing care to those injured in Iraq’s ongoing conflict. Aljazeera, September 6th, 2017. Dostopno na: http://www.aljazeera. com/indepth/inpictures/2017/08/war-isil-saving-lives-front-lines-170830091435692.html (19. 1. 2018).

ThoughtCo (1996): Taliban Rules, Decrees, Laws and Prohibitions. Original List of Prohibitions and Decrees, Afghanistan, 1996. Dostopno na: https://www.thoughtco.com/taliban-rules-decrees-laws-and-prohibitions-2352763 (29. 1. 2018).

ThoughtCo (2018): The Meaning of the Term “Fitna” in Islam. Dostopno na: https://www.thoughtco.com/the-meaning-of-fitna-in-islam-2004280 (29. 1. 2018).

Transparency (2010): Transparency International Corruption Perception Index 2010. Dostopno na: http://www.transparency. org/policy_research/surveys_indices/cpi/2010/results
(10. 11. 2010).

Transparency (2017a): Afghanistan. Dostopno na: https://www.transparency.org/country/AFG (29. 1. 2018).

Transparency (2017b): Collective Commitment to Enhance Accountability and Transparency in Emergencies: Afghanistan Report. Dostopno na: https://www.transparency.org/whatwedo/ publication/create_afghanistan (29. 1. 2018).

Tribal Analysis Center (2009): Starfish, Spiders and Jellyfish: Pashtun Cultural Factors Limiting Warlord Development. Cultural & Geographic Research. Dostopno na: http://www. tribalanalysiscenter.com/PDF-TAC/Pashtun%20Cultural%20 Factors%20Limiting%20Warlord%20Development.pdf (7. 9. 2010).

TV Slovenia and Casablanca (2008): Misija mogoče. Documentary by Boštjan Slatenšek. Dostopno na: http://tvslo.si/ predvajaj/misija-mogoce-dokumentarni-feljton/ava2.11583095/00:11:50/0:0:0/ (13. 2. 2008).

UN interim report (1992): Some of the Restrictions Imposed by Taliban on Women in Afghanistan. UN interim report refering to the on the situation of human rights in Afghanistan prepared on behalf of Mr. Felix Ermacora, special rapporteur of the Commission on Human Rights. Dostopno na: http://www.rawa. org./rules.htm (24. 1. 2008).

UN News (2012): Afghanistan: A Human Rights Tragedy, 30 November 2012. Dostopno na: http://www.rawa.org/temp/ runews/2012/11/30/afghanistan-a-human-rights-tragedy-2.html
(25. 3. 2013).

UNAMA – United Nations Assistance Mission in Afghanistan (2017): Protection of civilians in armed conflict midyear report, July 2017. Dostopno na: https://unama.unmissions.org/sites/default/files/protection_of_civilians_in_armed_conflict_ midyear_report_2017_july_2017.pdf (29. 1. 2018).

UNESCO (2017): Enhancement of Literacy in Afghanistan (ELA) program. Kabul UNESCO Office. Dostopno na: http://www. unesco.org/new/en/kabul/education/enhancement-of-literacy-in-afghanistan-ela-program/ (29. 1. 2018).

UNICEF (2003): Real Lives. Women to Tackle Illiteracy in Afghanistan. Dostopno na: http://www.unicef.org/ infobycountry/afghanistan_7183.html (6. 9. 2017).

UNICEF (2007): Afghanistan. Basic Data. Dostopno na: http:// www.unicef.org/infobycountry/files/Updated_2007_QandA_ Afghanistan.pdf (16. 10. 2010).

UNICEF (2010): Afghanistan. Basic Data. Dostopno na: http:// www.unicef.org/infobycountry/files/Updated_2007_QandA_ Afghanistan.pdf (16. 10. 2010).

UNICEF (2013): Afghanistan Statistics. Dostopno na: https://www.unicef.org/infobycountry/afghanistan_statistics. html (29. 1. 2018).

UNICEF (2017): Afghanistan. Dostopno na: https://www.unicef.org/appeals/afghanistan.html (29. 1. 2016).

UNODC – United Nations Office on Drugs and Crime (2016): World Drug Report 2016. Dostopno na: https://www.unodc.org/doc/wdr2016/WORLD_DRUG_REPORT_2016_web.pdf (29. 1. 2016).

UNODC – United Nations Office on Drugs and Crime (2017): Afghan opium production jumps to record level, up 87 per cent: Survey. Dostopno na: https://www.unodc.org/unodc/en/ frontpage/2017/November/afghan-opium-production-jumps-to-record-level–up-87-per-cent_-survey.html (29. 1. 2016).

UNRIC (2014): The dancing boys of Afghanistan. Dostopno na: http://www.unric.org/en/latest-un-buzz/29091-the-dancing-boys-of-afghanistan (29. 1. 2018).

US Department of State (2014): The Global Coalition to Defeat ISIS, 10 September 2014. Dostopno na: https://www.state. gov/s/seci/ (19. 1. 2018).

US Departmetn of State – Bureau of Counterterrorism and Countering Violent Extremism (2015): Country Reports on Terrorism 2015. Dostopno na: https://www.state.gov/j/ct/rls/ crt/2015/257516.htm (19. 1. 2018).

Utah.com (2017). Salt Lake City history. Dostopno na: https://utah.com/salt-lake-city/history
(12. 8. 2017).

van Bijlert, Martine (2011): The Kabul Bank Investigations; Central Bank Gives Names and Figures. Afghan Analisys Network, May 2, 2011. Dostopno na: https://www.afghanistan-analysts.org/the-kabul-bank-investigations-central-bank-gives-names-and-figures/ (29. 1. 2018).

Vanden Brook, Tom (2011a): Poll: More view Afghan war as ‘mistak’. USA Today, Washington. Dostopno na: https:// usatoday30.usatoday.com/news/world/2009-03-16-poll_N.htm
(29. 1. 2018).

Vanden Brook, Tom (2011b): Afghan insurgents match surge with more IEDs. USA Today, Washington. Dostopno na: https:// usatoday30.usatoday.com/news/military/2011-01-10-ieds10_ ST_N.htm (29. 1. 2018).

Vatican City State (2017a): Population. Dostopno na: http://www. vaticanstate.va/content/vaticanstate/en/stato-e-governo/note-generali/popolazione.html
(11. 8. 2017).

Vatican City State (2017b): The Vatican Flag. Dostopno na: http:// www.vaticanstate.va/content/vaticanstate/en/stato-e-governo/ note-generali/bandiera.html
(11. 8. 2017).

Vatican City State (2017c): Pontifical Anthem and it’s story. Dostopno na: http://www.vaticanstate.va/content/vaticanstate/ en/stato-e-governo/note-generali/inno.html
(11. 8. 2017).

Vatican City State (2017d): Automobile License Plates.
Dostopno na: http://www.vaticanstate.va/content/vaticanstate/ en/stato-e-governo/note-generali/sigle-automobilistiche.html (11. 8. 2017).

Vatican City State (2017e): Coins and Stamps. Dostopno na: http:// www.vaticanstate.va/content/vaticanstate/en/stato-e-governo/ note-generali/monete-e-francobolli.html (11. 8. 2017).

Vatican City State (2017f): Extraterritoriality. Dostopno na: http:// www.vaticanstate.va/content/vaticanstate/en/stato-e-governo/ note-generali/extraterritorialita.html (14. 8. 2017).

Vatican City State (2017g): State Departments. Dostopno na: http:// www.vaticanstate.va/content/vaticanstate/en/stato-e-governo/ organi-dello-stato.html
(14. 8. 2017).

Vatican City State (2017h): Legislative and Executive Bodies. Dostopno na: http://www.vaticanstate.va/content/vaticanstate/ en/stato-e-governo/organi-dello-stato/organi-del-potere-giudiziario.html (14. 8. 2017).

Vatican City State (2017i): Judicial Bodies. Dostopno na: http:// www.vaticanstate.va/content/vaticanstate/en/stato-e-governo/ organi-dello-stato/organi-del-potere-legislativo-ed-esecutivo.html (14. 8. 2017).

Vatican City State (2017j): Origins and Nature. Dostopno na: http://www.vaticanstate.va/content/vaticanstate/en/stato-e-governo/note-generali/origini-e-natura.html (14. 8. 2017).

Vatican City State (2017k): Laws of Vatican City State. Dostopno na: http://www.vaticanstate.va/content/vaticanstate/en/stato-e-governo/legislazione-e-normativa/leggi-e-decreti.html
(11. 1. 2018).

Videmšek, Boštjan (2010): Izgubljeni otroci Afghanistana. Delo, 12 October 2010. Accesible at: http://www.delo.si/clanek/125009 (13. 10. 2010).

Waldman, Amy (2001): A Nation Challenged: The Law; No TV, No Chess, No Kites: Taliban’s Code, from A to Z”. The New York Times (22nd November 2001). Dostopno na: http:// www.nytimes.com/2001/11/22/world/a-nation-challenged-the-law-no-tv-no-chess-no-kites-taliban-s-code-from-a-to-z.
html?pagewanted=print (21. 9. 2010).

Wardak, Ali (2003): Jirga: a traditional mechanism of conflict resolution in Afghanistan. Dostopno na: http://unpan1.un.org/ intradoc/groups/public/documents/apcity/unpan017434.pdf (12. 6. 2017).

Weiss, Kenneth R. (2012): Runaway population growth often fuels youth-driven uprisings. Los Angeles Times, July 22, 2012. Dostopno na: http://www.latimes.com/world/population/la-fg-population-matters2-20120724-html-htmlstory.html (29. 1. 2018).

Whitlock, Craig (2011): Number of U.S. casualties from roadside bombs in Afghanistan skyrocketed from 2009 to 2010. Washington Post, January 25, 2011. Dostopno na: http://www. washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2011/01/25/ AR2011012506691.html (29. 1. 2018).

WHO – World Health Organisation (2015): Afghanistan, Health Profile 2015. Dostopno na: http://applications.emro.who.int/ dsaf/EMROPUB_2016_EN_18925.pdf ?ua=1 (29. 1. 2018).

WHO – World Health Organisation (2017): Afghanistan, Mental Health. Dostopno na http://www.emro.who.int/afg/programmes/mental-health.html (29. 1. 2018).

Woo, John and Adam B. Ellick, Alissa J. Rubin (2015): The Killing of Farkhunda. International Times Documentaries, 2015. Dostopno na: https://www.nytimes.com/video/world/ asia/100000004108808/ the-killing-of-farkhunda.html (29. 1. 2018).

World Bank (2017): Afghanistan – GDP Per Capita 1960–2016. Dostopno na: https://data.worldbank.org/indicator/NY.GDP.PCAP.CD?locations=AF (28. 1. 2016).

World Bank (2018): Poverty, Afghanistan. Dostopno na: http:// povertydata.worldbank.org/poverty/country/AFG (28. 1. 2016).

World Data Atlas (2015): Afghanistan – Education, Literacy: Afghanistan – Adult (15+) literacy rate. Dostopno na: https:// knoema.com/atlas/Afghanistan/topics/Education/Literacy/ Adult-literacy-rate (28. 1. 2018).

World Statesmen (2016): Afganistan. Dostopno na: http://www.worldstatesmen.org/Afghanistan.htm#Afghanistan (6. 10. 2016).

WSFA (2003): Short History of the Battle Over the Ten Commandments in Alabama. Dostopno na: http://www.wsfa. com/story/421482/short-history-of-the-battle-over-the-ten-commandments-in-alabama (14. 2. 2016).

Xinhuanet (2017): Iran, China, France sign 4.8 billion USD gas deal. Dostopno na: http://news.xinhuanet.com/english/2017-07/03/c_136414245.htm (14. 8. 2017).

Young Iranians Arrested For Dancing In ‘Happy’ Pharrell Video (2014). Dostopno na: https://www.youtube.com/ watch?v=tg5qdIxVcz8 (15. 8. 2017).

Younis, Mohamed (2013): Iranians Feel Bite of Sanctions, Blame U.S., Not Own Leaders. Dostopno na: http://www.gallup.com/ poll/160358/iranians-feel-bite-sanctions-blame-not-own-leaders. aspx (14. 8. 2017).

Yourish, Karen and Derek Watkins, Tom Giratikanon, Jasmine C. Lee (2016): How Many People Have Been Killed in ISIS Attacks Around the World. New York Times, July 16, 2016. Dostopno na: https://www.nytimes.com/interactive/2016/03/25/world/map-isis-attacks-around-the-world.html (19. 1. 2018).

Yusufzai, Ashfaq (2018): Taliban Need No Education. IPS. Dostopno na: http://www.ipsnews.net/ 2012/09/taliban-need-no-education/ (29. 1. 2018).

Zakai, Avihu (2008): Theocracy. International Encyclopedia of the Social Sciences. Dostopno na: Encyclopedia.com: http://www. encyclopedia.com/doc/1G2-3045302739.html (13. 2. 2016).

Zarghuna Kargar (2015): Farkhunda: The making of a martyr. BBC World News, 11 August 2015. Dostopno na: http://www.bbc. com/news/magazine-33810338 (29. 1. 2018).

Zemlianichenko, Alexander (2016): Does Vladimir Putin Have Plans for the Taliban in Afghanistan? Reuters, July 12, 2016. Dostopno na: http://www.newsweek.com/putin-russia-taliban-afghani-stan- obama-trump-united-states-oil-529461 (30. 1. 2018)

7 SLOVARČEK

Bonska konferenca (2001). Delegati štirih antitalibskih etničnih frakcij so se zbrali 27. novembra 2001 v Bonnu. Konferenca je po-tekala pod okriljem Združenih narodov. Dogovorili so se o obliko-vanju začasne administracije – Afganistanske začasne administracije (Afghan­ Interim Administration – AIA). Ta je pod vodstvom Hamida Karzaja­ obstajala od 22. decembra 2001 do 13. julija 2002.

Emirat(106) je ozemeljska oblast pod vodstvom emirja, ki ima položaj vladarja na tem ozemlju. Emir je sprva pomenil vojaškega poveljnika, kasneje pa se je uporabljal kot aristokratski naziv (npr. v smislu princ) ali kot visoki vojaški naziv (npr. v smislu vrhovni poveljnik) v arabskih državah in v Afganistanu. Emir je bil tudi eden od nazivov islamskega preroka Mohameda. Glej tudi geslo kalifat.
(106)Glej The Editors of Encyclopædia Britannica (2018a); Reddit (2018).

Islamist je vernik ali podpornik islama, ki je pripravljen uporabiti različna politična sredstva za doseganje ciljev, ki so povezani z vero(107).
(107)Definicijo povzemamo po Heynes (2009b: 1–7).

Kalifat(108)je, zgodovinsko gledano, politično-religiozna država, se-stavljena iz muslimanske skupnosti, ozemlja in ljudi pod njegovim gospostvom v stoletjih, ki so sledili preroku Mohamedu (632 n. št.). Vladal mu je kalif (naslednik Mohameda), vladar muslimanske skupnosti, ki je imel posvetno in določeno stopnjo duhovne avtoritete. Kalif v sunitski tradiciji pomeni vodjo celotne muslimanske skupnosti. Pomeni naziva kalif (kot tudi emir in sultan) so v sodobni zgodovini postali fluidni. Tudi koncept kalifata je pridobil nov pomen, npr. v 18. stoletju kot instrument oblikovanja države v Otomanskem imperiju, ki je bil takrat v zatonu. V 20. stoletju so islamisti občasno obujali idejo o ponovni vzpostavitvi kalifata kot simbola islamske enotnosti, vendar glavne islamistične skupine (npr. muslimanske bratovščine v Egiptu) niso imele praktičnega interesa za to. Nasprotno je ideja kalifata, ki zajema celotno muslimansko skupnost, postala pomembna v retoriki nasilnih ekstremističnih skupin, kot je bila Al Kaida. Junija 2014 je ekstremistična skupina Islamska država v Iraku in Levantu (ISIL), ki je zavzela dele ozemlja v Sirji in Iraku, razglasila ustanovitev kalifata in vodjo skupine pod vodstvom Abu Bakra al-Baghdadija za kalifa. Ta razglasitev je bila izven ekstremističnih krogov široko zavrnjena.
(108)Definicijo povzemamo po The Editors of Encyclopædia Britannica (2018b) in The Editors of Encyclopædia Britannica (2017b).

Moderna družba(109)je družba z naslednjimi značilnostmi: racionalizem, diferenciacija družbenih podsistemov; delitev dela, naraščajoča specializacija in rastoče notranje družbeno-razredno in slojno razlikovanje, iz katerega se oblikujejo mnogoteri interesi; industrijsko kapitalistično gospodarstvo, razvita tehnologija, ki se razvija prek tržnega gospodarstva in denarja. Politični podsistem je teritorialno zamejen z nacionalno državo, v kateri se osredotoča oblast. Povezovalna vloga religije je vedno bolj zamenjana z drugimi, sekularnimi oblikami družbenega povezovanja. Postmoderna družba je zasnovana na postindustrijski obliki proizvodnje – hiperindustrializaciji. Zanjo je značilna hiperdiferenciacija razredov in trgov dela, še posebej z ekspanzijo storitev. Izjemno hiter razvoj novih tehnologij podpira novi val ekonomske globalizacije in prispeva k zmanjšanju nacionalnega političnega nadzora nad podjetji. Položaj družbene skupine ni stabilen, življenjski slog posameznika in kulturne vrednote postajajo pomembnejše od pripadnosti določenemu družbenemu razredu (Offe, 1985). V politiki se hkrati uveljavlja nova individualizacija in povečana interakcija med nacionalnimi političnimi sistemi in globalizacijo. Množični mediji pri družbenem povezovanju igrajo vedno bolj politično vlogo.
(109)Definicije temeljijo na Crook et al., 1992; Inglehart, 1997; Kumar, 1988; Bell, 1973, in Offe, 1985.

Moderna država je teritorialno-politična tvorba, kjer ima nacionalna suverena oblast zakonit monopol nad sredstvi prisile in deluje z racionalnimi postopki in sredstvi.

Moderne vrednote. Ključna družbena vrednota oziroma projekt moderne družbe je maksimiranje ekonomske rasti, ključna vredno-ta posameznikov pa je motivacija za dosežke. Moderna avtoriteta je zasnovana na racionalistično-pravni podlagi. Postmoderne družbene vrednote zajemajo maksimiranje subjektivne dobrobiti, posameznikove vrednote presegajo preživetvene in vključujejo doseganje kvalitete življenja. Tako pravne kot religiozne avtoritete so manj poudarjene(110).
(110)Definicija temelji na Inglehart (1997).

Mudžahid je arabska beseda, ki označuje kogarkoli, ki je udeležen v džihadu. Džihad je pojem, ki je na začetku zgodovine islama označeval boj ali dejanje, ki je na kakršen koli način pripomoglo k širjenju islama. Muslimani s tem pojmom označujejo tri različne načine boja: notranji, duhovni boj vernika, da živi muslimansko vero po najboljših močeh; napor za izgradnjo dobre muslimanske družbe ter sveto vojno – boj za obrambo islama, če je potrebno.
V modernem zahodnjaškem pojmovanju termin mudžahid pomeni pripadnika radikalne islamske oborožene skupine in izvira iz 19. stoletja, ko so se s tem imenom poimenovali uporniki proti britanski nadoblasti v Afganistanu. Najbolj znani mudžahidi zunaj muslimanskega sveta so najbrž tisti, ki so se upirali prosovjetski oblasti Demokratične republike Afganistana in sovjetskim vojakom v Afganistanu med letoma 1979 in 1989.

Mula (Mullah) se je v preteklosti uporabljal kot spoštljiv naziv/titula za osebo, ki je študirala religijske (svete) zakone in ki poučuje ali razlaga religijske (svete) zakone. Danes se uporablja tudi kot splošni spoštljiv naziv za moške. Mullah je lahko tudi del osebnega imena, kot npr. Mullah Omar.

Osnovna načela islama temeljijo na treh virih: na sveti knjigi (Koranu), na zgodbah o življenju preroka Mohameda in na obširnem islamskem pravnem nauku (shari’a; Teti in Mura, 2009: 93). Šeriatsko pravo neposredno izhaja iz islamske teologije. Takšno pravo pose-ga na vsa družbena področja, tudi v ekonomijo. Obstajajo pa tudi pomembne razlike znotraj islama. Najbolj izrazite so razlike med dvema priznanima avtonomnima vejama islama – med šiiti in suniti (O’Leary, 2009; Wintrobe and Padovano, 2009).

Politični islam je politiziran islam, to je islam, s katerim islamisti nasprotujejo stanju, katerega ocenjujejo za nepravičnega (Teti in Mura, 2009: 92–93).

Razcep med šiiti in suniti. Suniti, ki predstavljajo približno devet desetin muslimanov, in šiiti, ki predstavljajo eno desetino, se sicer strinjajo, da posnemajo besede in dejanja preroka Mohameda. Verjamejo, da je preroku Mohamedu angel Gabriel zrecitiral Koran in da je Mohamed zadnji prerok, nosilec polnega Alahovega razodetja. Mohamed po njihovem verovanju ni božanski, pač pa je najbolj popoln in vzvišen med ljudmi. Obe veji priznavata enotnost boga (tawhid), verjameta v doktrino božje sodbe in prakso petih stebrov skupne vere: molitev Shahada (“Pričam, da razen Boga (Alaha) ni drugega boga, in pričam, da je Mohamed Božji poslanec.”); salat (obvezne molitve, petkrat na dan); zakat (plačevanje dajatev desetine in miloščine revnim); postenje v svetem mesecu ramadanu; in če je fizično in finančno izvedljivo, hadž – oziroma romanje v rojstni kraj Mohameda – v Meko.
Do razcepa med obema vejama islama je prišlo kmalu po Mohamedovi smrti (leta 632 n. št.) med spopadi za nasledstvo. Mohamed ni imenoval svojega direktnega naslednika. Večina (ti, ki bodo imenovani suniti: “ahl al-sunnah wa al-jamaʿah” – ljudje običajev in skupnosti) so zagovarjali določitev naslednika na podlagi pogajanj ter sistem, zgrajen okoli institucije – kalifata; manjšina (šiiti: Shīʻatu ʻAlī – ti, ki sledijo Aliju) se je zavzemala za upoštevanje družinskega nasledstva, za Mohamedovega pravega naslednika so priznavali njegovega bratranca in svaka Ali ibn Abi Taliba, ki je sicer bil izvoljen za četrtega kalifa, ni pa imel splošne podpore. Spor se je zaostroval, prišlo je do več bitk med podporniki kalifata in podporniki Alijevih potomcev.
10. oktobra 680 n. št. je bila bitka pri Karbali (v današnjem Iraku), tam se je majhna skupina podpornikov in sorodnikov Mohamedovega vnuka Huseina ibn Alija spopadla z veliko večjo vojaško formacijo Jazida I., drugega kalifa Umajadskega kalifata. Husein, njegovi sorodniki, vključno s šestmesečnim sinom in podporniki so bili pobiti. Bitka je dobila centralno mesto v zgodovini, tradicijah in teologiji šiitov in je imela centralno vlogo v formiranju šiitske identitete s svojimi posebnimi rituali ter zgodovinskim spominom.

Salafistični džihadizem je ekstremna nadnacionalna religiozno-politična ideologija, ki temelji na prepričanju, da nasilni džihad in salafistično religiozno gibanje zagotavljata vrnitev ‘pravega’ islama. Salafizem, ki meni, da so zmerni muslimani neverniki, je jedro ­ideologije in prakse, džihad pa je način izvajanja šarije v Islamski državi v skladu s salafistično doktrino. Džihadistični salafizem je ena izmed vej salafizma. Tako kot salafizem, ki je nastal v 18. stoletju kot gibanje, ki se je zavzemalo za vrnitev k prvotnim interpretacijam islama, tudi vse dosedanje različice salafizma veljajo za konservativne. Pojma ‘salafistični džihadist’ in ‘džihadistični salafizem’ je najprej opredelil Gilles Kepel za opis hibridne islamistične ideologije, ki so jo razvili mednarodni islamistični prostovoljci v afganistanskem protisovjetskem džihadu.

Severno zavezništvo (z uradnim imenom Združena islamska fronta za rešitev Afganistana; United Islamic Front for Salvation of Afghanistan) je bilo vojaško zavezništvo, ustanovljeno leta 1992, kot opozicija komunističnemu režimu predsednika Mohammada Najibullaha. Bilo je zmagovito, vendar je kmalu razpadlo. Po tem, ko so talibi zavzeli Kabul, je predsednik Islamske države Afganistana Burhanuddin Rabbani znova oživil Severno zavezništvo, ki je do novembra 2001 nadziralo približno 30 % prebivalstva in ozemlja Afghanistana ter je bilo večetnično. Do decembra 2001 je Severno zavezništvo s po-močjo Združenih držav in zaveznikov (Operacija Trajna svoboda) zavzelo Kabul in porazilo talibe. Z ustanovitvijo Afganistanske začasne administracije (Afghan Interim Administration – AIA) je zavezništvo razpadlo in se preoblikovalo v različne politične stranke.

Šeriatsko pravo (zapisano Sharīʿah ali Sharia)(111) je pravo, ki je bilo sistemizirano v 2. in 3. stoletju muslimanskega štetja (8. in 9. stoletje našega štetja) . Islamsko pravo je izraz Alahove (božje) zapovedi za muslimansko družbo in v praksi predstavlja sistem dolžnosti, ki so ob-vezne za verujočega muslimana. Pravo določa božansko posvečeno pot ravnanja, ki vodi muslimane k praktičnemu izražanju religiozne-ga prepričanja na tem svetu in proti cilju – božanski naklonjenosti na prihodnjem svetu. Islam ne pozna samo ene interpretacije šeriata temveč je notranje raznolik.
(111)Opredelitev temelji na definciji The Editors of Encyclopædia Britannica (2017c).

Teroristični napadi 11. septembra 2001 so bili koordinirani teroristični napadi v ZDA, ki jih je devetnajst pripadnikov teroristične skupine Al Kaida izvedlo z ugrabljenimi letali. V napadih je bilo ubitih 2.996 ljudi in več kot 6.000 ranjenih.

Tradicionalna družba(112) je družba z naslednjimi značilnostmi: plemenska družbena struktura, kjer je položaj posameznika določen z rojstvom; gospodarstvo temelji na kmetijstvu, kjer imajo veliko vlogo letni časi, prevladuje pa tehnološko preprosta obdelava zemlje; ločenost družine od širšega sorodstva je povezana z ločenostjo gospodinjstev in gospodarstva; politika ne poteka v okviru avtonomnih političnih struktur, temveč je osredotočena v sorodstvenih strukturah in hierarhijah; le manjši del ljudi je aktivno vključenih v politiko; oblast je legitimizirana z religijo, ki je ključna povezovalna sila; pravo je prepleteno z religijo, moralo in tradicijo. Tradicija v obliki navad in običajev usmerja obnašanje posameznikov in širših skupnosti.
(112)Definicija je oblikovana na podlagi Crook et al., 1992; Langlois, 2001 in Deliége, 2001.

Tradicionalne vrednote(113)zajemajo predvsem dve ključni družbeni vrednoti: stabilnost in družino, ki zagotavlja nujno delovno silo za tehnološko preprosto kmetijstvo. Preživetje in stabilnost gospodarstva sta v osrčju družbenega projekta. Spremembe in inovacije so sprejemljive oziroma sprejete le težko in postopoma – po tem, ko se uspejo vpeti v tradicionalno kulturo. Življenje posameznika je opredeljeno s tradicionalnimi religioznimi in skupnostnimi normami in je podrejeno tradicionalni avtoriteti.
(113)Definicija je oblikovana na podlagi Inglehart (1997: 76) in Langlois (2001)

Tradicionalni družbeni položaj in vloge žensk sodijo med ključne družbene neenakosti v tradicionalnih družbah. Patriarhalna pravila v tradicionalnih družbah določajo moškim podrejen družbeni položaj žensk. Vloga žensk je zamejena na delo v okviru tradicionalnega gospodarstva, v okviru gospodinjstva ter na rojevanje in vzgojo otrok. Tradicija (običaji in navade) utrjujejo podrejenost žensk družini in odločanju moških v družini o mnogih ključnih sestavinah življenja žensk vključno s poroko.

Vahabiti so pripadniki skrajne različice islama (vahabizma), ki ga je oblikoval Mohammed ibn Abd al-Wahhab v 18. stoletju. Gre za skrajno konzervativno islamsko gibanje, ki je podpiralo in še podpira vladajočo družino v Savdski Arabiji.

Gospodar vojne (warlord)(114). Ta pojem se uporablja za različne položaje in skupine, večinoma pa se nanaša na nedržavnega igralca, ki zmore nadzorovati določeno ozemlje in njegove prebivalce med oboroženim spopadom in po njem. Natančneje, gospodar vojne je močan moški vodja, ki združuje vojaško, gospodarsko in politično moč na lokalnem ozemlju oziroma na regionalni ravni in zmore plačati in mobilizirati sebi lojalno vojsko (milico). Njegov ključni interes je gospodarski profit. Ker si ga zagotavlja z vojno in nasiljem, je zainteresiran za nadaljevanje konfliktov in tako spodkopava mir in stabilnost. Gospodarji vojne imajo praviloma v rokah tako močno lokalno oziroma regionalno oblast v okviru države z nacionalno oblastjo, da si lahko privoščijo, da nacionalne oblasti ne spoštujejo in so z njo tudi v konfliktu. Gospodarji vojne večinoma koncentrirajo svojo moč z uporabo tradicionalnih plemenskih običajev. Lojalnost prebivalstva si zagotavljajo na osebni ravni in prek plemenskih povezav. V primeru, da ključne osebe v organizaciji gospodarja vojne prihajajo iz iste družine, plemena, etnične skupine (kot je primer v Afganistanu), to prispeva k večji koherentnosti organizacije in zaupanja v gospodarja vojne. Nekaj afganistanskih gospodarjev vojne je na uradnih položajih regionalnih oblasti, nekaj pa celo v osrednji oblasti.
(114)Definicija je oblikovana na podlagi Schneckener (2001) in Kaphle (2015).

6 ZAKLJUČNE MISLI

Ko je pred leti prva družboslovna evropska mreža NORFACE preje-la oceno, da bodo med ključnimi družbenimi tematikami vedno bolj pomembne tematike, povezane z religijo, so bili strokovnjaki presenečeni nad tako oceno. Čeprav je bila družboslovna utemeljitev take ocene sprejeta, pa ostaja nevarnost poenostavljanja družbenih problemov kot problemov religijskih nasprotij.

V knjigi sva pokazala religijske razsežnosti vladavin v imenu boga, a sva jih tudi umestila v domače in mednarodne družbene in politične kontekste. Zato se pridružujeva oceni (Khatab in Bouma, 2007: 24), da je poenostavljena razlaga temeljnih družbenih nasprotij in konfliktov kot religijskih nasprotij in konfliktov nevarna. Med zago­tovili za znanstveno korektno raziskovanje je ozavestitev o lastnih ideoloških lečah in predsodkih. Upava, da sva pri svojem raziskovanju uspešno ozavestila svojo evropocentristično (zahodnocentristično) pristranost in jo kritično presegla.

5 SLIKOVNO GRADIVO

Slika 1: Ostanki armade, avtorice Elisebeth Thompson Lady Butler, je olje na platnu, ki prikazuje prihod zdravnika Bengalske armade Williama Brydona, v Jalalabad, 13.Januarja 1842.

 

Pod poveljstvom generalmajorja Williama Georgea Keitha Elphinstona je približno 4.500 britanskih in indijskih vojakov ter približno 12.000 spremljevalcev tabora, tudi ženske, žene vojakov in otroci, med prvo angleško-afganistansko vojno 6. januarja 1842 začelo po-hod iz Kabula proti Jalalabadu. Verjeli so, da jim je obljubljen varen prehod. Afganistanski vojščaki so obljube prelomili in v naslednjih sedmih dneh kolono masakrirali. Generalmajor Elphinstone je kot ujetnik umrl nekaj mesecev kasneje.

William Brydon je postal slaven kot edini preživeli član te kolone. V resnici je bilo preživelih še nekaj, nekaj ujetih pa je bilo kasneje izpuščenih ali rešenih v kaznovalnih pohodih novih britanskih sil. Kombinirane britanske sile so septembra 1942, po več uničujočih porazih, ki so jih zadali afghanistanskim plemenom, zasedle Kabul, se maščevale, nastavile za vladarja “svojega” človeka in se umaknile.

Prva angleško-afganistanska vojna je bil prvi vojaški konflikt v okviru ‘velike igre’.

Lady Butler je sliko naslikala med drugo angleško-afganistansko vojno. Slavna slika je pomagala zgraditi podobo Afganistana kot grobnice tujih armad.

 

 

 

 

Slika 2: Mohammad Yaqub Khan, afganistanski emir, ki je vladal od 21. februarja (nasledil je očeta) do 12. oktobra leta 1879, na sredi, na njegovi desni je britanski odposlanec major sir Pierre Cavagnari, ob njem je G. Jenkins, na emirjevi levi je general Daud Shah, ob njem pa zaupnik Habeebula Mustafi.

Foto: John Burke

Fotografija je bila posneta 26. maja 1879 ob podpisu sporazuma iz Gandamaka (Treaty of Gandamak). Emir je s sporazumom Britancem prepustil ozemlje in se strinjal, da pride v Kabul britanski diplomatski predstavnik. Sporazum je 30. maja 1879 ratificiral Robert Bulwer Lytton, podkralj Indije. S tem je bila končana prva faza druge angleško-afganistanske vojne.

Diplomatski predstavnik v Kabulu je julija postal prav sir Pierre Cavagnari. Menda se je obnašal zelo oholo, arogantno in nepremišljeno, celo za britanske standarde. Afganistanci so ga septembra 1879 ubili, s tem se je začela druga faza vojne.

Fotograf John Burke je vložil prošnjo za službo pri britanski armadi kot uradni fotograf, a je z armado potoval na lastne stroške. Bil je eden prvih fotografov, ki so dokumentirali Afganistan.

 

 

 

 

Slika 3: Amanullah Khan je bil vladar Afganistana v letih 1919 – 1929, najprej kot emir, po letu 1926 pa kot malik – kralj. Bil je prvi afganistanski vladar, ki je hotel modernizirati Afganistan po zahodnem vzoru. Na fotografiji je na obisku v Nemčiji, februarja 1928, skupaj s predsednikom von Hindenburgom­. S svojimi nameni modernizacije Amanullah Khan ni uspel, ljudstvo se mu je uprlo, 14. januarja 1929 je abdiciral in zbežal.

Vir: Bundesarchiv, Bild 102-05493. Foto: o.Ang. / Februar 1928

 

 

 

 

Slika 4: Charles “Charlie” Wilson (1933–2010) je bil med letoma 1973 in 1997 član Predstavniškega doma kongresa Združenih držav Amerike iz Texasa, ki so ga zaradi veseljaškega življenjskega sloga poznali po vzdevku Good time Charlie, lepotice, zaposlene v njegovem kabinetu, pa so klicali Charlijevi angelčki.

Foto: neznan avtor

Charlie Wilson je znan po svoji izjemni podpori Operaciji ciklon, ki je bila največja prikrita operacija Cie, oziroma program, s katerim so mudžahidom, ki so se v Afganistanu borili proti sovjetski vojski, dostavljali orožje in jih urili v sosednjem Pakistanu. Charlie je kot član Parlamentarnega odbora za sredstva oziroma njegove podkomisije za obrambo uspel, da se je Cii proračun za afganistansko operacijo večkrat izdatno povečal. Sam je obiskal Pakistan ter afganistanske begunce.

Cia je mudžahidom dostavljala najprej le orožje vzhodnega bloka, leta 1986 pa so se začele dobave lahkih protiletalskih raket Stinger ameriškega izvora. Te so tehtnico v vojni prevesile v korist mudžahidov, saj so ti dobili izjemno učinkovito orožje proti sovjetskim jurišnim helikopterjem Mi-24.

Ko je zadnji sovjetski vojak februarja 1989 zapustil Afganistan, je bil Wilson povabljen na praznovanje v glavni štab Cie v Lang-leyu v Virginiji. Na velikem platnu v dvorani se je svetil napis, citat pakistanskega predsednika generala Mohammeda Zia ul-Haqa: “To je naredil Charlie – Charlie did it!” Charlie je kot prvi civilist dobil odlikovanje Cie Honored Colleague Award.

 

 

 

 

Slika 5: Zadnja sovjetska vojaška kolona zapušča Afganistan, 15. februarja 1989.

Foto: A. Solomonov  / RIA novosti

 

 

 

 

Slika 6: Vodja talibov, enooki mula Mullah Mohammed Omar, Amir al-Mu’minin (1960–23. aprila 2013), kot je bil upodobljen na spletni strani povezani z U. S. State department, http:// www.rewardsforjustice.net/english/mullah_omar.html. Tam je bila za njegovo glavo ponujena nagrada 10 milijonov ameriških dolarjev.

Foto: neznan avtor

Vojaško kampanjo za uničenje talibov so Američani začeli zaradi podpore in zavetja, ki ju je Mullah Omar nudil vodji Al Kaide Osa-mi bin Ladnu.
Legenda pravi, da je Mullah Omar leta 1994 sanjal žensko, ki mu je dejala: “Potrebujemo tvojo pomoč, vstati moraš. Končati moraš kaos. Alah ti bo pomagal!” Mullah Omar je začel svoje talibsko gibanje z manj kot petdesetimi možmi.

 

 

 

 

Slika 7: Talib, pripadnik oddelka za spodbujanje kreposti in preprečevanje greha – Amr bil Ma-roof – oziroma talibske religijske policije, javno pretepa žensko, ker je odkrila obraz. Fotografija je vzeta iz video posnetka, ki je bil posnet s skrito kamero. Posnele so ga pripadnice RAWA (the Revolutionary Association of the Women of Afghanistan).

 

 

 

 

 

Slika 8: Javna usmrtitev Zarmeene, 16. novembra 1999, ženske, ki je bila obtožena, da je s sekiro usmrtila spečega moža. Eksekucija je potekala na stadionu Ghazi v Kabulu. S skrito kamero so jo posnele pripadnice organizacije RAWA (the Revolutionary Association of the Women of Afghanistan), posnetek so pretihotapile iz države in ta je bil predvajan na TV kanalih po vsem svetu. Fotografija je vzeta iz videa, boljša kvaliteta ne obstaja.

 

 

 

 

 

 

Slika 9: Tajna šola za dekleta v privatnem stanovanju učiteljice v Kabulu novembra 2001, prvi dan po odhodu talibov iz mesta. Talibi so sicer priznali islamsko obvezo, da morajo izobrazbe biti deležni dečki in deklice, a so kljub temu izdali začasni odlok, ki je deklicam, starejšim od osem let, prepovedal šolanje. Šolanje deklet naj bi talibi uredili, ko bi se izboljšale varnostne razmere. Učiteljice, starši deklet in deklice, ki so obiskovale takšne šole, so se zavedali posledic, ki bi jih doletele, če bi talibi šolo odkrili…

Foto: Boštjan Slatenšek

 

 

 

 

 

 

Slika 10: Mrtev talib po ofenzivi Severnega zavezništva in bombardiranju Združenih držav, oktobra 2001, med prodorom Severnega zavezništva ob cesti iz Dashti-Kale ob meji s Tadžikistanom proti Telekanu in Kunduzu. Sledil je “kunduški zračni most” iz Kunduza, od koder so talibe in pripadnike pakistanske vojske odvažala pakistanska vojaška letala.

Foto: Boštjan Slatenšek

A 13. novembra se se Talibi umaknili iz Kabula in Jalalabada. Na začetku decembra se se umaknili iz zadnjega oporišča Kandaharja, ne da bi se formalno predali. Mnogi so prestopili mejo in odšli v Pakistan.

 

 

 

 

 

Slika 11: Zemljevid Cie, ki prikazuje Durandovo črto in paštunska plemenska ozemlja. Durandova črta je 2 430 kilometrov dolga meja med Afganistanom in Pakistanom. Dogovor-jena je bila leta 1896 med sirom Mortimerjem Durandom, britanskim diplomatom in uradnikom Britanske Indije, ter afganistanskim emirjem Abdurjem Rahmanom Khanom, ki so ga – ker je kruto zatiral upore proti svoji oblasti – klicali tudi Železni emir. Nova meja se ni ozirala na etnično pripadnost ljudi, ki so živeli ob njej, pač pa poteka na razvodnici gora.

Vir: CIA

 

 

 

 

Slika 12: Železni emir Abdur Rahman Khan.

 Fotograf ni znan

Afganistan so Britanci imeli za neodvisno državo, po statusu enako tistim na indijskem podkontinentu (princely state), kar je pomenilo, da so Britanci kontrolirali njeno zunanjo politiko in diplomatske odnose. Afganistan je polno neodvisnost dosegel šele po tretji angleško-afganistanski vojni leta 1919. Durandova črta pa je postala in ostala predmet spora med novonastalim Pakistanom, ki je postal samostojna država leta 1947, in Afganistanom, ki te meje ne priznava več.

 

 

 

 

Slika 13: Pripadnik britanske vojske (the 2nd royal fusiliers) na patrulji v okolici Sangina aprila leta 2007, po končani operaciji Silver, ko so bili talibi začasno pregnani iz mesta in okolice. Sangin je mesto v provinci Helmand ob istoimenski reki in ima približno 14 tisoč prebivalcev. Sangin je znan kot eden od centrov pridelave opija na jugu Afganistana in mesto, katerega prebivalci tradicionalno podpirajo talibe. Britanski časopis The Guardian ga je leta 2010 ­opisal kot najbolj smrtonosno področje v Afganistanu.
V Sanginu je umrlo 106 britanskih vojakov (Moylan in Freeman,­ 2015). Marca leta 2017, 14 mesecev po tem, ko so se bojne enote britanske vojske umaknile, so talibi ponovno zasedli Sangin.

 Foto: Boštjan Slatenšek

 

 

 

 

Slika 14: John Kerry, zunanji minister Združenih držav Amerike
(secretary of state), s predsedniškima kandidatoma Abdul-lahom Abdullahom in Ashrafom Ghanijem 12. julija
2014 v ameriški ambasadi v Kabulu, potem ko so sprejeli sporazum o tehničnem in političnem načrtu, kako razrešiti spor zaradi spornih rezultatov volitev.

 Vir: State Department photo

V drugem krogu je po ponovnem štetju glasov pod nadzorom Združenih narodov zmagal Ashraf Ghani s 56,44 % glasov. 19. septembra je volilna komisija razglasila Ghanija za zmagovalca, pet ur kasneje sta Ghani in Abdullah Abdullah v predsedniški palači v neposrednem­ televizijskem prenosu podpisala sporazum o delitvi oblasti. Ashraf Ghani je postal predsednik, Abdullah je dobil položaj v vladi narod­ne enotnosti s pooblastili, podobnimi premierskimi. Afganistanska ustava takšne rešitve ni predvidevala.

 

 

 

 

 

Slika 15: Eden prvih ameriških oboroženih dronov (MQ-9 Reaper) vzleta na misijo v Afganistanu.

 Vir: U.S. Air Force, 1. Oktober 2007

Ameriška uporaba dronov za napade na kopenske cilje je od začetka intervencije leta 2001 v Afganistanu in od leta 2004 tudi v Pakistanu deležna številna kritik zaradi pogostih civilnih žrtev in neselektivno izbranih ciljev. Amnesty International je objavil, da je bilo več žrtev neoboroženih ter da bi lahko določeni napadi bili označeni za vojne zločine (BBC News, 2013).

 

 

 

 

 

Slika 16: Pripadniki Severnega zavezništva opazujejo ameriško bombardiranje talibskih položajev v okolici Kunduza, oktobra 2001.

 Foto: Boštjan Slatenšek

 

 

 

 

Slika 17: Center Kabula, decembra 2014.

 Foto: Matjaž Rušt

 

 

 

 

Slika 18: Center Kabula, decembra 2001.

 Foto: Boštjan Slatenšek

 

 

 

 

Slika 19: Na tem mestu, pod zidom ob reki v središču Kabula, je podivjana množica moških kamenjala in zažgala truplo Farkhunde.

 Foto: Boštjan Slatenšek, april 2015

Sedemindvajsetletno Farkhundo Malikzado so verniki v mošeji Shah-Do Shamshira (Svetišču kralja dveh mečev) 9. marca 2015 jav-no pretepli in kamenjali. Nezavestno Farkhundo so zvlekli na cesto, jo povozili z avtom, pretepali, zvlekli do tega mesta ob reki, kamenjali ter zažgali, ob tem pa vzklikali protiameriška in protidemokratska gesla.

Farkhundo je mula v mošeji lažno obtožil, da je zažgala Koran in da je ameriška vohunka, ker mu je očitala, da vernikom prodaja amulete z izreki iz Korana, kar je proti pravilom islama. Farkhunda je bila študentka šerijatskega prava. Policija je Farkhundo poskušala neuspešno zaščititi. Vse je bilo posneto z mobilnimi telefoni in predvajano na socialnih omrežjih.

Eden od visokih državnih uradnikov je na socialnem omrežju objavil fotografijo okrvavljene Farkhunde in napisal: “To je grozna in osovražena oseba, ki so jo naši muslimanski sodržavljani kaznovali za njena dejanja. Tako so pokazali njenim gospodarjem, da Afganistanci želijo le islam in ne morejo tolerirati imperializma, odpadništva in vohunov” (Jones, 2015).

Sledili so protesti proti zločinu, aretacije vpletenih, pogreb – kjer so dogodku prisostvovale in krsto nosile ženske, kar je v nasprotju z afganistanskimi tradicijami; bilo je sojenje vpletenim, obsodbe, pomilostitve, predlogi za revizije postopkov…

4.6 Teokracija in alternative pri upravljanju sodobnega globaliziranega sveta

Sodobni globalizirani svet je svet, ki ga v veliki meri določa finančni kapitalizem in njegova globalna kriza. Hitro naraščajoče družbene neenakosti niso vidne le v okvirih posameznih držav, temveč tudi v globalnem merilu – med deli sveta. Teritorialno zamejene vladavine v okviru nacionalnih držav in do neke mere tudi v okviru Evropske unije ne zmorejo učinkovito razreševati problemov in nasprotij sodobnega sveta. Zaenkrat to velja tako za obstoječe oblike vladavin in njihove popravke kot tudi za alternative, ki so se do sedaj oblikovale bolj ali manj stihijsko.

Raziskovalci, ki so pretežno socializirani na Zahodu, najpogosteje iščejo alternativne rešitve predvsem na podlagi analiz dosedanjih oblik demokracije (Held, 1992; Keane, 2009; Isakhan and Stockwell, 2012; Held, 2014). Medtem ko se nekateri raziskovalci in državljani sprašujejo, kako civilizirati in demokratizirati procese globalizacije (Bellamy in Jones, 2000), se v realnem življenju obstoječe oblike vladavine praktično spreminjajo, vznikajo pa tudi nove. Splošno gledano v globalnem merilu potekajo procesi de-demokratizacije. Zaenkrat ni videti niti zametkov kozmokracije – kot je prvo globalno demokratično ureditev poimenoval Keane (2003: 97).

Danes se ponujajo predvsem nedemokratične alternative globalne vladavine. V prvi vrsti so to: oblike zasebne vladavine (vladavine mnogonacionalnih korporacij); populizem, ki vodi k avtoritarnim oblikam vladanja; in teokratske vladavine. Gre za oblike vladanja, ki potekajo brez ustreznega demokratičnega nadzora. Poleg tega so to oblike vladavin, ki niso zasnovane na vrednotah družbene enakosti, človekovih pravic in človekovega dostojanstva.

Nedemokratične zasebne oblike vladavin so že prehitele razvoj globalne politične oblike vladavin (Hajer, 2003). Skrajni populizmi, ki se širijo predvsem v okviru nacionalnih držav pa tudi v okviru regionalnega­ politčnega sistema EU, izražajo globalizacijo besa mnogih ljudi, ki so izgubili občutek varnosti in se bojijo, da jih ogrožajo posledice globalno naraščajočih družbenih, gospodarskih in političnih sprememb in neenakosti (Mishra, 2016). Podobno kot populizmi tudi nove čeznacionalne oblike fundamentalistične vladavine, kot je npr. ISIL, ne dajejo rešitev za največje globalne probleme, kot so družbena in politična neenakost ter (ne)pravičnost. Zaenkrat teokracije niso učinkovito pokazale drugega potenciala kot: manipuliranje z religijo, nasilno prevzemanje oblasti, tiransko vladanje in socialno-ekonomsko ter psihološko škodovanje ljudem. V bolj subtilni obliki to velja tudi za ‘metaforično’ posvetno teokracijo globalnih korporacij.

4.5 Zasebno-vladna omrežja mednarodnih korporacij

Globalna vladavina zasebno-vladnih omrežij mednarodnih korporacij, (posvetna) teokracija v metaforičnem smislu, kot sva jo predstavila v teoretsko-konceptualnem poglavju, v okoliščinah zadnjega vala globalizacije nesorazmerno pridobiva glede na stopnjo globalizacije politike v smislu oblikovanja nekakšne globalne države oziroma globalne regulacije. Po eni strani tako lahko govorimo o institucionalni praznini (ang. institutional void; Hajer, 2003). Po drugi strani pa mednarodne korporacije uveljavljajo svoje interese prek zasebnega globalnega reguliranja določenih gospodarskih dejavnosti kot tudi pri oblikovanju javnih politik v okviru posameznih držav, v okviru regionalnega političnega sistema Evropske unije in tudi v okviru med-vladnih organizacij (Kobrin, 2001; Verbruggen in Havinga, 2017; Tusikov, 2017).

Čeprav sodobna globalna vladavina korenini v 19. stoletju pa vendarle danes vsebuje tako spremenjene oblike države kot tudi spremenjene oblike mednarodnih korporacij in razmerij med njimi (Fink-Hafner in Hafner, 2017). Ne glede na to, da se je doslej do neke mere že razvila regulacija mednarodnih korporacij, se te korporacije prvenstveno ne podrejajo tem pravilom, temveč se na te spremembe odzivajo predvsem z globalizacijo svojega delovanja – vplivanja v mednarodni areni s ciljem zagotoviti boljše okolje za svoje gospodarske dejavnosti (May, 2015: 22).

Korporacije v povezavi z nekaterimi analitiki, znanstveniki in raziskovalci prek uveljavljanja določenih pripovedi (naracij) in vred-not uveljavljajo neoliberalni pogled na gospodarstvo kot normalen, splošno sprejemljiv pogled. S tem izgrajujejo prevlado določenega govora v javnosti (diskurzivno moč). Uspeva celo prelitje vrednot in načina upravljanja korporacij na mnogotere družbene ustanove, kot npr. univerze in bolnišnice pa tudi v javne uprave (Crouch, 2011).

Korporacije svojo moč porabljajo za omejevanje izbora tematik na javnem dnevnem redu in dnevnem redu političnih ustanov (Fuchs, 2007). Kot ključni globalni politični igralci pa ne vplivajo na globalno vladavino le s tem, katere tematike pridejo na dnevni red, temveč je še pomembnejše, katere tematike zaradi njihove dejavnosti ne pridejo na dnevni red. Med slednjimi so zagotovo kritike medna-rodnih korporacij in omejevanje njihovega delovanja.

Ne nazadnje pa so tudi globalne korporacije ustanove globalne vladavine. Še posebej to velja za mednarodne računovodske korporacije (accountant corporations). Štiri velika mednarodna računovodska podjetja lahko bistveno vplivajo na dnevne rede političnih ustanov in dejansko postavljajo globalna pravila (npr. oblikujejo in omejujejo tok investicijskega denarja), ne da bi sama odgovarjala komur koli (May, 2015: 34–35).

Medtem ko pozitivnega mednarodnega komercialnega prava ni, so globalne korporacije deloma podvržene nacionalnemu pravu z nekaterimi elementi mednarodne regulacije, kot so npr. pravila Svetovne trgovinske organizacije. V pomembni meri pa same regulirajo svoje globalne dejavnosti, omrežja korporacij vzpostavljajo režime zasebnega prava, ki ureja razmerja med korporacijami (Wilks, 2013). Ob tem pa poskušajo vplivati tudi na ustanove javnega prava. Velike globalne korporacije si s tovrstno dejavnostjo in tudi s pomočjo med-vladnih organizacij (kot je npr. OECD) med drugim zagotavljajo tudi čim manjšo obdavčenost (May, 2015: 104–121).

Danes globalna vladavina temelji na zasebni regulaciji (pa naj bo to prek postavljanja standardov ali prek tekmovanja med standardi, ki jih postavljajo posamezna podjetja ali konzorciji podjetij) in na javni regulaciji (pravilih, ki se oblikujejo medvladno s pomočjo mednarodnih sporazumov, in sicer nadnacionalno ali pa v okviru medvladnih organizacij; Büthe in Mattli, 2011: 19–41). Raziskovalci se bolj ali manj strinjajo, da je prevladala težnja k privatizaciji regulacije svetovnega gospodarstva.

4.4 Islamska država v Iraku in Levantu (Islamic State in Iraq and the Levant – ISIL)

Gibanje, ki je vodilo k ustanovitvi Islamske države v Iraku in Levantu (skrajšano Islamska država), oziroma v arabščini Daesh, je temeljilo na salafističnem džihadizmu(100). To je ekstremna nadnacionalna religiozno-politična ideologija, ki temelji na prepričanju, da nasilni džhad in salafistično religiozno gibanje zagotavljata vrnitev ‘pravega’ islama.
Skupina salafističnih džihadistov je ustanovila islamistično tvorbo, sprva v mednarodni javnosti označeno kot protodržava, v varnost­nem vakumu, ki se je pojavil po umiku ameriške vojske v Iraku (po njeni skoraj devetletni prisotnosti). V prvi polovici leta 2014 so džihadisti namreč v ofenzivi zasedli velik del zahodnega Iraka, čemur je sledilo zavzetje Mosula. Džihadisti so izvirali iz skupin, ki so se pred tem borile proti Američanom v Iraku (nekatere so prisegale zvestobo Al Kaidi). Junija leta 2014 so proglasili (svetovni) kalifat in se poimenovali za Islamsko državo. Svoje delovanje so prenesli tudi preko meje v Sirijo, kjer so se borili proti vsem stranem, vpletenim v tamkajšnjo državljansko vojno in kmalu tudi tam kontrolirali razmeroma velika ozemlja na vzhodu države. 10. septembra 2014 so ZDA objavile oblikovanje globalne koalicije proti ISIL (US Department of state, 2014), kateri se je pridružilo 74 držav (The Global Coalition, 2017a). Cilj koalicije ni le vojaško posredovanje s končnim vojaškim porazom, temveč tudi uničenje družbenih omrežij, gospodarskih in drugih virov ISIL (The Global Coalition, 2017b), kot je npr. pro-paganda (The Global Coalition, 2017c). Maja 2017 se je globalni koaliciji formalno pridružil še NATO (North Atlantic Treaty Orga-nisation, 2017).

Islamska država je bila sicer mednarodno nepriznana, a je kljub temu izpolnila nekatere kriterije opredelitve države po Montevideovski konvenciji o pravicah in dolžnostih držav (1933). Gre za deklaratorno obliko države, oziroma razglasitev države na podlagi določenih predpogojev. Ti so: opredeljen teritorij, stalno prebivalstvo in vlada-vina, ki zmore izvajati oblast nad prebivalstvom, ozemljem in viri.

Voditelj Islamske države Abu Bakr al-Baghdadi 1. julija 2014 ni le razglasil kalifata in sebe za kalifa, napovedana je bila tudi globalna širitev Islamske države. Med natančnejšimi načrti za globalno širitev je bila izrecno navedena zasedba Rima (Atwan, 2015: 1). Muslimani povsod po svetu so bili pozvani, da prisežejo pripadnost kalifu in s tem priznajo njegovo vrhovno avtoriteto ter pridejo na ozemlje pod nadzorom kalifata. Veliko islamističnih vojakov je prišlo iz drugih držav, največ iz Tunizije in Savdske Arabije, precej pa tudi iz evropskih držav, mnogi iz Bosne in Hercegovine in Kosova(101). Spet drugi so delovali kot vojaki Islamske države doma.

Kot odgovor na hitro teritorialno širitev ter na mnogo javne eksekucije in grobe kršitve človekovih pravic samozvanih pripadnikov Islamske države (poleg uničevanja kulturne dediščine) so mnoge države proti njim začele vojaške akcije. Te so zajemale od letalskih napadov, operacij specialnih sil do klasičnih vojaških napadov(102). Julija 2017 je Iraška vojska pripadnike Islamske države s pomočjo milic in svetovalcev iz tujine pregnala iz Mosula. Do decembra 2017 Islamska država v Iraku ni več kontrolirala ozemlja (Institute for the Study of War, 2017), vojaški predstavniki ZDA pa so poročali, da kontrolira le še 2 % nekdanjega ozemlja (v Siriji).

Poleg učinkovite propagande preko svetovnega sveta, javnih in neverjetno krutih usmrtitev različnih nasprotnikov in ujetnikov, so (bili) teroristični napadi ena najpomembnejših sestavin delovanja Islamske države. Njihova pogostost je po razglasitvi samooklicane države naraščala, dogajajo pa se tudi v zahodnih državah(103). Različne države so se na tovrstne napade odzivale različno, Francija je recimo zaradi napada novembra 2015 (ubitih je bilo 130 ljudi, 413 pa ranjenih(104)) razglasila izredne razmere, zatem pa močno okrepila letalske napade na Islamsko državo in bombardirala tudi mesto Raqqa v Siriji, ki je bilo “de facto” prestolnica nepriznane države.

Islamska država je bila organizirana zelo prožno. Še najbližji opis zanjo bi bilo “omrežje omrežij”. Skrajne islamistične skupine in gibanja so se združevala s priznanjem voditelja Islamske države za svojega voditelja(105). Skupine džihadistov, ki so se v preteklosti selile od spopada do spopada, so od sredine leta 2014 vzpostavljala vzajemno podporna omrežja. Ta omrežja so nadnacionalna. Primer so čečenski islamisti, ki sprejemajo ideologijo globalnega džihada, nekaj Čečenov pa je bilo na vodstvenih položajih tudi v Islamski državi (Atwan, 2015: 163–165). Celota teh omrežij navkljub notranjim nesoglasjem deluje kot močno gibanje. Ocene govorijo, da tisti, ki se označujejo za pripadnike Islamske države delujejo v osemnajstih državah, tudi v Afganistanu in Pakistanu. Znotraj Islamske države je v določenem trenutku po nekaterih ocenah živelo do deset milijonov ljudi (Muir, 2016).

V Islamski državi je veljala stroga interpretacija šeriatskega prava. Pripadniki drugih religij so bili prisiljeni ali v plačevanje posebnega davka ali v zamenjavo religije ali pa so tvegali smrt. Ženske so se bile prisiljene v celoti zakrivati. Stroge sankcije – kot je npr. javno obglav­ljanje – so bile običajne. Islamska država je tudi netolerantna do skupin drugih ver, še posebej do Jazidov v Iraku (BBC News, 2015c).

Med ključnimi strateškimi cilji Islamske države je bilo zavzetje osrednjih mest Islama – Meke in Medine v Savdski Arabiji – in njihova razglasitev za center Islamske države (Atwan, 2015: 11). Širše gledano pa je imela (ima) Islamska država globalne cilje, nenehno je težila (teži) k razširitvi svojega vpliva na različne načine. Del te strategije so tudi teroristični napadi v evropskih državah, še posebej v Franciji in Nemčiji (Filiu, 2016). V veliko pomoč pri globalni krepitvi vpliva Islamske države pa je (bila) njena sposobnost učinkovite uporabe globalnih družbenih omrežjih (Juergensmeyer, 2016). Atwan (2015: 9, 21) jo je zato (in zaradi sistematične uporabe strokovnjakov za komuniciranje prek svetovnega spleta) poistovetil kar z ‘mojstri digitalnega vesolja’ (masters of the digital universe) in s kiberkalifatom (Cyber Caliphate). Ideološko zvesti strokovnjaki – poklicni novinarji, filmarji, fotografi in uradniki – so na vrhuncu Islamske države skrbeli za filmsko proizvodnjo, ki je bila primerljiva s holivudsko, snemali so TV serije, ki glorificirajo Islamsko državo, Islamska država pa je bila v tem času tudi lastnica in upravljalka satelitske TV postaje in svoje radijske postaje Al-Bayan v Mosulu (Atwan, 2015: 15–16).

Prihodnost Islamske države je nemogoče natančno napovedati, saj nima le teritorialnih značilnosti in se lahko kot gibanje ohranja in širi po svetu še dolgo časa (Juergensmeyer, 2016: 63). Leon Panetta, ki je vodil CIA in Pentagon v času, ko je bila Al Kaida oslabljena in Osama bin Laden ubit, ocenjuje, da bo vojna proti ISIL trajala nekaj desetletij in bo morala potekati tudi v državah, kjer so prisotne pridružene islamistične skupine (Page, 2014).

(100)Več v slovarčku in v naslednjih virih: Mouzahem (2016); Kramer (2003); The Editors of Encyclopædia Britannica (2009); The Webster Dictionary (2018).
(101) Glej podrobnejše podatke na BBC News (2015c).
(102) Več o vojni proti ISIL glej Thomas (2017); Council of Foreign Relations (2018); Brüggemann (2017).
(103) Glej sezname napadov, ki so jih objavili različni viri: Lister et al. (2015); Yourish­ et al. (2016); Chou (2017); History (2018).
(104) US Department of State – Bureau of Counterterrorism and Countering Vio-lent Extremism (2015).
(105) Glej poročanje o prisegi zvestobe pakistanske skupine Islamski državi na The Telegraph (2014).

4.3 Izrael

V okoliščinah ponovnega uveljavljanja teokratskih idej posebej izstopa tudi primer Izraela. Sandler (2009: 128) poudarja, da judovska politična tradicija v domačih in mednarodnih zadevah obstaja vse od začetkov judovskega ljudstva in da te norme in institucije vplivajo tudi na domačo in zunanjo politiko današnjega Izraela.

Koncept judovske politične tradicije je skoval Daniel J. Elazar (1989). Poudarjal je vztrajnost judovskih političnih ustanov (polity) kljub eksilu in razpršenosti Judov po svetu. S svojim konceptom je razširil razumevanje judovskih političnih struktur prek meja prostora in časa. Koncept je povezal tudi s sionističnim gibanjem, ki ga označuje kot istovetenje političnosti Judov s politizacijo Judov kot Judov. V judovsko politično tradicijo prišteva samozaznavo judovskega ljudstva kot korporativne enote. Slednje izhaja iz zgodovinskega povezovanja Judov, ki so bili rojeni v določene skupine plemen, ta plemena pa so soglašala, da bodo delovala kot skupnost (Elazar, 1989: 2). Pojem judovsko ljudstvo naj bi tako izražalo zmes sorodstva in sporazuma (consent).

Elazar (1989: 2) prav tako pudarja, da je mogoče na Sinajski sporazum (Sinai Covenant) gledati iz političnega zornega kota kot na ustanovitev Izraela kot obojega – am (ljudstva) in edah (kongregacije ali združene skupnosti) – ter nadaljuje: “V judovski politični terminologiji, ki se zgleduje po Bibliji, je am ljudstvo (goy) z božjim poslanstvom. Za Jude to poslanstvo določa božja zaveza. Za nastanek am je potrebno soglasje skupnosti, edah pa je organizirana posledica takšnega soglasja, in sicer politični sistem.”

Po Elazarjevi oceni so judovske politične ustanove najmanj 1.500 let starejše kot Katoliška cerkev. Judovske politične ustanove pa se skozi zgodovino niso le ohranjale, temveč so se tudi prilagajale. Prek stoletij so se judovske skupnosti spreminjale od federacije plemen do federalne monarhije, države z diasporo, kongresa sporazumnih skupnosti, do mreže regionalnih federacij ali konfederacij ali skupin prostovoljnih organizacij (Elazar, 1969–1981). Oblike vladanja zajemajo tudi izvirne judovske oblike samoupravljanja.

Med osnovnimi značilnostmi judovskih političnih ustanov je organizacija oblasti na sporazumen ali federalen način(99). Ideja sporazumevanja je tako tudi oblika izgrajevanja ustave. Zgodovinsko se je ta ideja oblikovala v razmerju do države kot alternative egipčanskemu imperiju. Egipčanski imperij je bil namreč označen kot nasprotje temu, kar bog vidi kot idealni režim. Čeprav so judovska plemena oblikovala ohlapno konfederacijo, ki se je razvila v izraelitsko monarhijo, se ta oblika države ni obdržala dolgo. Z množično odselitvijo Judov se je tudi politična oblast preselila v diasporo in okrog tretjega stoletja so Judi ugotovili, da bi bilo potrebno ozemeljski vidik svoje politične skupnosti ustrezno prilagoditi tej stvarnosti. Judovska politična skupnost je bila oblikovana bolj difuzno.

Izraleskih političnih struktur ni mogoče v celoti razumeti brez upoštevanja temeljnega izhodišča judovskih političnih skupnosti. Po definiciji so to skupnosti Judov. Tudi judovski republikanizem, ki ima demokratične korenine, je zasnovan na enakosti vseh Judov kot državljanov judovskega ljudstva (Elazar, 1969–1981). Osrednja sestavina ohranjanja skupne judovske substance je bila sveta knjiga Torah. Zapisana oblika je znana kot Pet Mojzesovih knjig (Five books of Moses). Ustna oblika (talmud) jo je dopolnjevala, skupaj pa sta učinkovali kot ustava. Ne glede na razlike in napetosti med judovskimi skupnostmi v obdobju modernizacije se je jedro judovskih tradicij oziroma politične kulture ohranilo in našlo pot tudi v politično ureditev države Izrael po drugi svetovni vojni. Med temi Sandler (2009: 131) navaja dva primera razpršitve oblasti. To sta delitev oblasti med religijskim in posvetnim segmentom ter praviloma zagotovljena prisotnost religijske stranke v izraelskih koalicijskih vladah. Kljub temu da je bila izraelska država oblikovana po zahodnoevropskih zgledih, je zgodovinska tradicija prispevala k temu, da je država prežeta z dvojnostjo načel njenega organiziranja. Država Izrael se namreč samoopredeljuje kot “judovska in demokratična država” (Sandler 2009: 140).

V Izraelu še danes ni razrešeno razmerje med vero in državo. Napetosti med njima so še vedno očitne. Pravna ureditev Izraela zajema tako iz angleških zakonov, britanskih mandatnih odredb in judovskih, krščanskih in muslimanskih religijskih zakonov (Havel, 2016: 112). Predvsem v sodstvu je neposredno vidna religijska sestavina. Sodna oblast je namreč razdeljena na državni in religijski del. Državna sodišča sodijo na podlagi zakonov, ki jih sprejema izraelski parlament (kneset), religijska sodišča pa po religijskih zakonih. Judovska religijska sodišča tako npr. sodijo na podlagi halahe, mislimanska pa po šeriatskem pravu.

Še danes je razmerje med ‘nacionalno’ judovsko državo in judovsko vero v Izraelu ključno za notranjo in zunanjo politiko Izraela. V Izraelu danes poteka konflikt med dvema političnima interpretacijama Izraela. Minimalistična opisuje Izrael kot državo, kjer so Judi v večini. Maksimalistična interpretacija izraelsko državo istoveti z mesijanističnimi judovskimi pogledi. Po Lernerjevih ocenah (Lerner, 2015) ta dvojnost do neke mere izhaja iz tega, da Izrael nima integralne in konsistentne pisane ustave. Tudi zakonodaja izraža judovsko zgodovinsko kontinuiteto. To se kaže npr. v zakonih v zvezi z vračanjem Judov pa tudi v zagotavljanju državne podpore, kjer so nejudovske religijske skupnosti deprivilegirane in prejemajo manj finančne podpore od države kot judovske religijske skupine (Lerner, 2015: 428).

Ne le zunanji, temveč tudi notranji kritiki, kot je npr. nekdanji predsednik kneseta in vodja Centra za prenovo demokracije (Center for Renewal of Democracy; Burg, 2012), opozarjajo, da Izrael izgublja demokratičnost in da se izolira. Beseda Jud vsebuje vedno večji etnični in verski pomen, vedno manj pa državljanskega (Jud kot državljan Izraela ne glede na versko in etnično pripadnost), se Izrael približuje teokraciji in se mednarodno izolira. Ali kot pravi Burg (2012): “Izrael je postal bolj fundamentalističen in manj moderen, bolj separatističen in manj odprt k zunanjemu svetu …Če se bo ta težnja nadaljevala, bodo ostanki demokracije nekega dne izginili, Izrael pa bo postal le še ena teokracija na Srednjem vzhodu. V to smer gredo tudi zahteve izraelske vlade, naj Palestinci priznajo judovsko državo.” Profesor Sari Nusseibeh (2011) zato govori o naslednji dilemi: demokracija ali judovska država?

V izraelskem notranjepolitičnem življenju je ta dilema živa. Cline (2017) poudarja, da je posvetni vidik Izraela utemeljen v le formalno posvetni demokraciji, kjer pa je judovstvo dejansko privilegirano. Mnogi ortodoksni Judje menijo, da bi Izrael moral biti teokratska država, kjer je judaizem najvišji zakon v državi. Ker konzervativne stranke ne zmorejo oblikovati vlad brez povezav s strankami skrajno ortodoksnih Judov, nesekularno razumevanje judovske države vztraja, oziroma tudi zaradi zunanjih dejavnikov še narašča. Ne nazadnje ima agresivna zunanja politika Izraela v regiji podporo ZDA.

Raziskave pa danes ne kažejo le napetosti med Judi in Arabci, tem-več tudi med judovskimi skupinami. V nadaljevanju tega odstavka povzemava nekaj ključnih ugotovitev raziskave Pew Research Center (Lipka, 2016). Po eni strani se izraelski Judi sicer večinoma strinjajo, da bi morala biti njihova država domovina vseh Judov, ne glede na to, od kod izvirajo. In vendar se med seboj razlikujejo po tem, kateri izmed štirih glavnih skupin pripadajo: Hiloni (sekularni), Masorti (tradicionalni), Dati (verni) in Haredi (ultraortodoksni) . Med seboj se razlikujejo po mnenjih o konkretnih javnih politikah. Ključni razcep pa je dvopolen. Približno polovica (46 %) jih meni, da bi bilo potrebno Arabce pregnati iz Izraela, približno polovica (46 %) pa se s tem ne strinja. Po podatkih iste raziskave so vezi med Judi v Izraelu in ZDA močne. Med razlogi za to je tudi dejstvo, da skupaj predstavljajo okrog 80 % vse svetovne populacije Judov. V obeh državah bolj verni Judi težijo k desni ideološki orientaciji, sekularno usmerjeni Judi v obeh državah pa bolj k centru oziroma k liberalni politični usmeritvi.

Kaj pa vse navedeno pomeni v širšem regionalnem in svetovnem merilu? Odgovore na to kaže iskati tako v zgodovini kot v aktualnih geopolitičnih interesih. Krščanski sionisti so ustanovitev Izraela videli kot božji znak, da se izpolnjujejo obljube Boga Abrahamu in Jakobu (Theocracy Watch, 2005). Prvi politični voditelji Izraela so bili sekularni. Le zaradi mednarodnih političnih okoliščin so pristali na državne meje Izraela, ki niso vključevale ozemelj Samarije in Judeje na Zahod­nem bregu. Prav tako je bil razdeljen tudi Jeruzalem. In vendar so se napetosti med pojmovanjem judovske države in pojmovanjem judov­skih ozemelj ohranile vse do danes. Napetost med posvetnimi in verskimi načeli je tako vidna tudi v zunanji politiki Izraela. Izrael je na Bližnjem vzhodu obkrožen z državami, ki so arabske in (večinoma) muslimanske. Te države doživljajo judovsko državo kot tujek. Ne nazadnje je Izrael nastal kot država priseljencev po drugi svetovni vojni tudi s pomočjo zunanjih, svetovnih sil. Geopolitični interesi ZDA so se v jeku hladne vojne tesno prepletli z geopolitičnim položajem Izraela.

Šestdnevna vojna v letu 1967 ima v tem pogledu poseben zgodovinski pomen zaradi politično-verskih posledic. Izraelska zasedba Sinaja, Gaze, Golana in Zahodnega brega (jedro nekdanjih izraelitskih kraljevin) ter vzhodnega Jeruzalema takrat ni spremenil le podobe Bližnjega vzhoda, temveč tudi samozaznavo Izraelcev in Judov nasploh (Havel, 2016: 126). Sklicevanje na božje avtorstvo zgodovine, Jeruzalem in mesijanstvo judovskega ljudstva je dobilo polet. V nasprotjih med agresivnim verskim taborom in sekularnim taborom se vpliv verskega tabora v Izraelu vedno bolj povečuje.

ZDA so začele odločno podpirati Izrael med predsednikovanjem Lyndona B. Johnsona, torej že pred začetkom šestdnevne vojne, kljub temu pa podpora ni bila brezpogojna. Sprva je bilo sodelovanje z judovsko državo sestavina preprečevanja vpliva Sovjetske zveze na Srednjem vzhodu in omejevanja arabskega nacionalizma. Ameriško-izraelsko zavezništvo se je ohranilo vse do danes, ko mu pripisujejo sodelovanje pri omejevanju političnega islama in nasilnega ekstremizma in razvoja jedrskega orožja v Iranu in Siriji (Eisenstadt in Pollock, 2012).

Ameriško-izraelske povezave pa nimajo le enega obraza. Že omenjena povezanost med Judi v Izraelu in ZDA se kaže v ameriški notranji politiki, kjer relativno vpliven judovski lobi stalno zagovarja sodelovanje z Izraelom (Jacoby, 2009). Prav tako večina Američanov podpira, da ZDA zunanje politično sodelujejo z Izraelom (Jacoby, 2009). Pri tem so mlajši Američani bolj skeptični do ameriške pod-pore Izraelu (Green, 2012). Ne glede na to in ne glede na dejstvo, da imajo različni predsedniki ZDA nekoliko različen odnos do izraelske politike do Palestincev, se strateško sodelovanje med državama nadaljuje. Po mnenju Emme Green (2012) tudi zato, ker se je vojaška industrija v Izraelu zgradila tudi z ameriško podporo in poslovni uspehi te industrije koristijo tudi ameriški vojaški industriji.

Ne nazadnje ortodoksne Jude in njihovo politiko v Izraelu primerjajo in tudi neposredno povezujejo z ameriško religijsko desnico. Cline (2017) poudarja predvsem njihove naslednje skupne značilnosti: oboji so kritični do moderne družbe in oboji ocenjujejo, da njihovi religiji izgubljata moč in vpliv. Oboji želijo preoblikovati svoji družbi po zgledih izpred nekaj sto ali celo več tisoč let. Zamenjava civilnega z religioznim pravom se zdi potrebna obojim. Nihče izmed njih ne priznava pravic verskih manjšin. Pripadniki obojih so pripravljeni tvegati vojno z drugimi državami, če bi ocenili, da je to potrebno za doseganje njihovih religioznih ciljev. Ne nazadnje, po nekaterih poročanjih, desno usmerjene krščanske in judovske skupine v ZDA finančno pomagajo pri izgradnji in ohranjanju naselbin na Zahod­ nem bregu (te so po mednarodnem pravu nezakonite, zakonite pa so po zakonih Izraela), nadalje pa podpirajo tudi tiste naselbine, ki so ilegalne celo po izraelskih zakonih (‘outposts’; Jenkins, 2015a; Jenkins, 2015b; Rutenberg et al., 2010; Jacobs, 2015; Rubin, 2015). V Izraelu nastajajo vedno bolj ekstremne skupine, med njimi tudi take, ki (kljub svoji sedanji maloštevilnosti) želijo uničiti izraelsko vlado in doseči ustanovitev Judovskega kraljestva (Jenkins, 2015a).

(99)Elazar (1989: 2) pri tej navedbi izhaja iz latinske besede foedus, ki pomeni sporazum, dogovor (covenant).

4.2 Združene države Amerike

ZDA še danes izrazito izstopajo iz grozda razvitih držav po visoki stopnji religioznosti prebivalstva(94). Evropejci praviloma menijo, da v ZDA ‘jemljejo boga preveč zares’ (O’Leary, 2009: 14). Podobne ugotovitve najdemo tudi drugje (Berger et al., 2008). V takšnih okoliščinah se v zadnjih desetletjih krepi religijsko gibanje, ki ima svoje korenine v novem religijskem valu z začetki v 60. in 70. letih. Označujejo ga z imenom ‘dominionizem’.

Osnovna teokratična ideja dominionizma je, da so heteroseksualni krščanski možje od boga poklicani, da zagospodarijo nad grešno sekularno družbo. To naj bi dosegli s prevzemanjem nadzora nad političnimi in kulturnimi ustanovami (Clarkson, 2005; Berlet, 2007). Čeprav je krščanska desnica v ZDA do neke mere raznolika (David-son in Harris, 2006), ne kaže spregledati, da se dominionisti krščanski nacionalisti bojijo, da je ogrožena veličina Amerike kot od boga izbrane dežele. Trdo jedro dominionistov želi celo spremeniti ZDA v krščansko teokracijo (Berlet, 2007).

Dominionisti verjamejo, da so ZDA bile in morajo ponovno postati krščanska nacija. S tem zanikajo prosvetljensko utemeljenost ameriške demokracije. Obenem zagovarjajo religijsko nadvlado in ne priznavajo enakosti drugih ver. Pri tem niso izjeme niti druge različice krščanstva.

Dominionisti(95) menijo, da je deset božjih zapovedi biblično pravo, ki bi moralo biti osnova ameriškega prava (Clarkson, 2005). Podobno današnja krščanska desnica meni, da bi morali imeti posamezniki in institucije pravico izbirati, katere zakone bodo spoštovali in katere ne. Še več, imeli naj bi tudi pravico določiti kriterije, po katerih bi sami izbirali zakone, ki bi jih oziroma jih ne bi spoštovali (Clarkson, 2015).

Politične ambicije dominionistov so nedvomne, saj želijo prevzeti nadzor nad ameriško družbo, da bi “katalizirali drugo Kristusovo vstajenje” (Miller, 2012). Od boga imenovani profeti in apostoli naj bi delovali za širšo duhovno in ne zgolj moralno reformo. Govor dominiononistov vsebuje militantne razsežnosti. Govorijo npr. o vojakih v religioznem boju pri uresničevanju misije, ki jim jo je oznanil bog. Usmeritev k spreminjanju prava in dejansko prevzemanje družbenih in političnih položajev nakazuje politične razsežnosti tega gibanja (Davidson in Harris, 2006). Relativno uspešna uvrstitev kandidata religijskih konservativcev Teda Cruza v tekmi za republikanskega kandidata za predsedniške volitve v ZDA v letu 2016 je presenetila celo republikansko stranko. Med volilno tekmo je uporabljal­ simbol, ki je zelo spominjal na simbol Cerkve Pontecost (Larson, 2015). Podprla ga je največja skupina iz gibanja čajank (Tea Party Movement).

Na simbolni ravni je konflikt med teokracijo in demokracijo v ZDA še zlasti viden pri vprašanju postavljanja spomenika desetim božjim zapovedim. Na nekaterih javnih mestih so postavljeni spomeniki desetim božjim zapovedim(96)že od petdesetih let dvajsetega sto-letja, od osemdesetih let dvajsetega stoletja pa poteka novi val zahtev po postavljanju takšnih spomenikov v šolah, na sodiščih in drugih javnih mestih. Sodniki po državah ZDA po lastni presoji to prepovedujejo ali pa jih celo sami postavljajo na sodiščih, kjer sodijo. Sodišča so v nekaterih državah ne le dovolila, ampak celo zapovedala postavljanje takih spomenikov v šolah, na sodiščih, vladnih stavbah in na drugih javnih mestih. Višja sodišča praviloma presojajo, da so takšni spomeniki protiustavni. Pri tem je zanimivo, da v argumentaciji proti postavljanju spomenika desetim božjim zapovedim ni posvečenega toliko prostora načelu ločitve cerkve od države kot načelu enako-pravnosti ver in skrbi, da bi s postavljanjem spomenikov ene religije vodilo k temu, da bi vsaka religija lahko zahtevala postavljanje svojih religioznih spomenikov na javna mesta. Pritiski na sodišča, da odločajo o religijskih politikah potekajo v okoliščinah, ko se sicer krepi težnja k ideologizaciji in politizaciji sodnega odločanja ob hkratnem pomanjkljivem demokratičnem nadzoru (Schier in Eberly, 2013). Vloga sodišč pri oblikovanju novega ameriškega političnega sistema od šestdesetih let dvajsetega stoletja naprej se namreč krepi med drugim tudi z oblikovanjem politik na področju človekovih pravic, okoljskih politik in izvajanju zveznih zakonov na nižjih ravneh državne organizacije s sodnimi odločitvami.

Teokratske ideje pa se ne uveljavljajo le v okviru (nacionalnih) držav, temveč tudi v zunanji politiki. Primer vplivanja domačih religijskih igralcev(97)na zunanjo politiko države je očiten v ZDA. Heynes (2008 in 2009a) ugotavlja, kako ameriške vlade upravičujejo zunanjo politiko iz zornega kota krščanske morale. To ni naključje, saj od začetka 21. stoletja naprej evangeličanski kristjani še posebej vplivajo na oblikovanje in izvajanje zunanje politike na področju demokratizacije, človekovih pravic in verske svobode.

Teokratskemu gibanju ni tuje (samo)razglašanje Američanov za mesijansko ljudstvo oziroma nacijo ‘izbrano od boga’ (Nye, 1966). Prav tako jim ni tuja niti ideja o biblični pozvanosti ZDA, da kot velika sila odrešiteljica posega v svetovni red (Phillips, 2006). Vplivnost tovrstnih idej je postala posebej očitna v času Busheve administracije. Takrat se je povečal politični vpliv krščanske desnice ‘od spodaj navzgor’, še zlasti v okviru republikanske stranke (Davidson in Harris, 2006; Freston, 2009: 38). ‘Kristianizacija republikanske stranke’ (Williams, 2010: 231; Kruse, 2015: op. 19 v Epilogu) je potekala strateško. Njene rezultate so spremljali tudi prek deležev zastopanosti krščanske desnice znotraj republikanske stranke in po političnih ustanovah (glej npr. Fisher, 2006: 10). Vpliv teokratske desnice na diskurz zunanje politike ZDA je med drugim razviden tudi v ideološkem uokvirjanju vojne v Iraku in Afganistanu kot vojne proti islamu (Davidson in Harris, 2006: 57). V zadnjem času v ameriško zvezno politiko vedno bolj prodira tudi interpretacija sodobnih svetovnih konfliktov kot konfliktov med krščansko-judaistično skupnostjo in islamom.(98)

(94)Po podatkih mednarodne raziskave World Values Study (citiranih po Katz, 2007), 96 % anketiranih v ZDA verjame v boga, 81 % verjame v posmrtno življenje in 75 % v pekel. Poleg tega jih 38 % meni, da javni uradniki, ki ne verjamejo v boga, niso primerni za javno službo, le 29 % pa jih meni, da religijski voditelji ne bi smeli vplivati na vladne odločitve.
(95)Več o tem v slovenskem jeziku glej v Štefančič (2011).
(96) Navedbe o konfliktu glede postavljanja spomenikov desetim božjim zapovedim v ZDA temeljijo na naslednjih virih: WSFA (2003), Anti-Defamation League (2005), Pérez-Peña (2015), The Associated Press (2015), Winston (2016).
(97)Religijski igralec je posameznik, skupina ali organizacija, ki vpliva na domače in zunanjepolitične izide prek uporabe religijskih idej ali ideologij (Heynes, 2009a: 305, op. 2).
(98)Glej npr. analizo v dokumentarni oddaji javne televizije PBS z naslovom Bannon’s war Frontline (2017). Stephen Bannon je bil svetovalec Donalda Trumpa v času Trumpove kampanje v okviru predsedniških volitvah leta 2016 in na začetku Trumpovega bivanja v Beli hiši Trumpov privilegiran svetovalec, ki je sodeloval tudi na sestankih, na katere, glede na pretekle običaje ameriških administracij, ni imel formalno zagotovljenega dostopa.