3.3.1 Preludij: Državljanska vojna in sovjetska invazija ter vpletanje regionalnih sil in ZDA
Prvi predsednik Afganistana Mohammed Daud se je hotel otresti pritiska Sovjetov, toda stvari se niso odvijale v skladu z njegovimi željami. 27. aprila 1978 je bil skupaj z večino družinskih članov ubit v krvavem prosovjetskem udaru.
Čeprav je Ljudska demokratska stranka (The People’s Democratic Party) prevzela oblast, ni mogla učinkovito delovati zaradi notranjih nesoglasij dveh frakcij. Njena strahovlada ter nasilni in krvavi poskusi nagle modernizacije države so sprožili upor mudžahidov in so se končali z vdorom sovjetske vojske 24. decembra 1979. Leta 1980 je s podporo sovjetskih enot zavladala vlada Babraka Karmala, ki jo je organizirala Sovjetska zveza. Upor mudžahidov se je razraščal. Različne uporniške frakcije so prejemale finančno pomoč tako od regionalnih sil (Pakistana, Kitajske, Irana in Saudske Arabije) kot tudi od ZDA. Sovjetska vojska in njeni afganistanski zavezniki so kontrolirali urbana središča in deloma komunikacije. Kljub prevladi v zraku in ogromni premoči v orožju pa Sovjetska zveza na bojnem polju ni imela dolgotrajnih uspehov. Proti silam mudžahida Ahmada Shaha Masouda v dolini Panshir je sovjetska armada v obdobju med 1980 in 1985 recimo sprožila devet ofenziv, a so se njegovi bojevniki vračali takoj, ko so sovjetske sile odšle. Mudžahidi so gverilske metode delovanja uporabljali zelo uspešno.
Leta 1985 so se mudžahidske skupine sestale v Pakistanu in obli-kovale zavezništvo proti sovjetskim silam. Potem ko so ZDA leta 1986 začele opremljati mudžahide s prenosnimi protiletalskimi raketami stinger (Stinger missiles), so ti učinkoviteje sestreljevali sovjetske bojne helikopterje (helikopter gunships) in deloma nevtralizitali eno izmed odločilnih sovjetskih prednosti.
Babraka Karmala je v vlogi voditelja prosovjetskega režima leta 1987 zamenjal dr. Mohammad Najibullah. Po podpisu sporazuma v Genevi leta 1988 (Geneva accords) med Afganistanom, Sovjetsko zvezo, ZDA in Pakistanom je Sovjetska zveza začela iz Afganistana umikati svoje enote. Sovjeti so v devetletni vojni izgubili približno 15.000 vojakov in imeli približno trikrat toliko ranjenih (The Editors of Encyclopædia Britannica, 2018c; Taubman, 1988), ubitih je bilo približno 42.000 pripadnikov afganistanske prosovjetske armade (Johnston, 2015), mudžahidi so izgubili med 79.000 in 90.000 bor-cev, približno 5 milijonov Afganistancev je postalo beguncev (Human Rights Watch, 2001), 2 dodatna milijona ljudi sta bila razseljena znotraj države, ubitih je bilo med 850.000 in 1.500.000 ljudi.
V letu 1989 so Afganistan zapustile zadnje sovjetske enote. Režim dr. Najibullaha je zdaj bitke z mudžahidi bil samostojno, je pa še vedno prihajala sovjetska materialna pomoč. Potem ko je pomoč s propadom Sovjetske zveze usahnila, je bilo kmalu konec tudi s pro-sovjetskim režimom v Kabulu. Madžahidi so zmagali, toda pogajanja in vsi prejšnji dogovori o delitvi oblasti so bili jalovi, med zmagovalci se je nemudoma začela nova državljanska vojna.