3.3.3 Talibi – božji vojaki

Angleško ime za talibe ‘Taliban’ izhaja iz paštunske besede ṭālibān, ki je množinska oblika besede ṭālib; paštunska beseda je izposojenka iz arabskega jezika in dobesedno pomeni iskalce znanja, oziroma študente. Ultrakonservativna religijska in politična frakcija, ki se je v Afganistanu pojavila v jeku državljanske vojne, je dobila takšno ime, ker je bila večina njenih prvih pripadnikov učencev verskih šol (madras).

Prvi talibi so bili večinoma mladi fantje in moški, ki so odraščali v religijskih šolah v pakistanskih begunskih taboriščih. Tu so jih poučevali verski učitelji. V te šole so bili večinoma vključeni begunci, mlajši od 14 let, ki so prišli v Pakistan v časih sovjetske intervencije. Šole so učencem nudile versko izobrazbo, sobo, študijsko mizo ter mesečno žepnino. S tem ni bilo zagotovljeno le dostojnejše življenje učencem, temveč tudi njihovim družinam.

Mladi študenti so se socializirali na poseben način. Glede družbenih vprašanj so bili vzgajani v skladu s skrajno, izjemno konservativno razlago islama (The Taliban Program for Culture and Conflict Studies, 2007). Religijski konservativizem je bil skladen s tradicionalnimi religijskimi in kulturnimi vrednotami podeželskih Paštunov, ki so bili vključeni v te šole. Tudi talibi na višjih položajih so bili ljudje z izobrazbo religijskih šol. Te religijske šole sta kotrolirali dve močni pakistanski politični stranki Jamaat-e-Islami Pakistan, vodil jo je Qazi Hussain Ahmad, in Jamiat Ulema-e-Islami Pakistan, ki jo je vodil Maulana Fazal-ur-Rehman.

Učni načrt je bil sestavljen večinoma iz religijskih predmetov. Poleg tega je zajemal tudi arabsko slovnico, filozofijo, logične predmete, skladnjo ter nekaj posvetnih predmetov (politično znanost, medna-rodne študije, ekonomijo, tuje jezike: urdu in angleščino; Nojumi, 2002: 126). Študente so vzgajali v skrajnem družbenem izključevanju na podlagi vrednotnih nasprotij, kot npr. čistost nasproti pregrehi, islamsko nasproti neislamskemu (Nojumi, 2008: 111).

Dijaški domovi in sirotišnice v mreži religijskih šol (madras) so bile moška okolja. Zaradi skupne izkušnje v izrednih življenjskih razmerah so razvili posebno vrsto ‘bratovščine’. Po pričevanjih mule(46) Abdula Salama Zaeefa(47) (Zaeef, 2010) je bojevanje s talibi oblikovalo identiteto, ki je presegala identiteto ‘biti mudžahid’(48). Talibi so se držali strogih ritualov, v katerih so sodelovali vsi, brez izjem. Med njimi so bili zbujanje pred zoro in jutranja molitev (Fajr) v mošeji in skupno sedenje pred odhodom v taborišče, jutranje recitiranje sure Yasin Sharif (imenovana je tudi srce korana in govori o raju) za primer, da bi bili tistega dne ubiti. “Nekateri so potem odšli krepit svoje telo ali izvajat racije, drugi so medtem skrbeli za zapornike, ranjence ali nekaj časa študirali … Želeli smo ostati čisti, se izogibati grehom in nadzorovati svoje vedenje … Ni nas zanimal svet ali naša življenja; naše namere so bile čiste in vsakdo od nas je bil pripravljen umreti kot mučenik” (Zaeef, 2010: 43).

Talibsko gibanje je vzniknilo iz religijskih omrežij, ki so se v letih 1978–1989 združila v odporniškem gibanju. Talibi so se predstavljali kot pravični religijski študenti pod belo zastavo božje pravice na pohodu za mir (Afsar in drugi, 2008).

In vendar je talibska oblast prinesla veliko slabih vplivov za družbeni, gospodarski in človekov razvoj v Afganistanu. V nadaljevanju najprej analiziramo nastanek talibske oblasti in njene ključne značilnosti.

(46) Glej opredelitev pojma mula v slovarčku. V Omarjevem primeru je naziv ‘Mullah’ postal del njegovega imena in ne označuje duhovniške funkcije.
(47) Mula Abdul Salam Zaeefa je opravljal je delo na več vladnih položajih. Leta 2002 je bil zaprt v zaporu Guantánamo.
(48) Glej opredelitev pojma mudžahid v slovarčku.