3.3.2 Oblikovanje in propad talibske oblasti

Prva talibska vojaška operacija je med talibi kmalu dobila mitski status. Afganistan je bil leta 1994 razdeljen med različne bojujoče se frakcije mudžahidov. Podobno usodo je delilo mesto Kandahar, ki je bilo prav tako razdeljeno, civilno prebivalstvo pa je bilo oborožencem prepuščeno na milost in nemilost. Umori, ugrabitve, posilstva… vse to je postalo rutina. V začetku leta 1994 so talibi – učenci iz lokalne madrase pod vodstvom nekdanjega mudžahida Mullaha Mohammeda Omarja – napadli postojanko lokalnega gospodarja vojne (warlorda), ki je bil še posebej krut, in osvobodili več mladoletnih talcev. Sledile so podobne akcije in talibi so si kmalu zgradili slo-ves pravičnih zaščitnikov ljudi. Že oktobra leta 1994 so si zagotovili podporo Pakistana, ki je z njihovo pomočjo hotel zagotoviti varno cestno povezavo s centralno Azijo in zavzeli veliko skladišče orožja na afganistansko-pakistanski meji, kjer so bili pripadniki frakcije Hiz­-b Islami (Human Rights Watch, 2001). Dva tedna kasneje so talibi pred Kandaharjem osvobodili konvoj tovornjakov v lasti pakistanskih trgovcev.

Do leta 1996 so talibi z vojaškimi akcijami zasedli večinski del države. S posebnim obredom 4. aprila 1996 je Mullah Omar prevzel naziv Amir al-Mu’minin (vodja vernih(38); Commander of the Faithful). 26. septembra 1996 so talibi prevzeli nadzor tudi nad glavnim mestom Afganistana, Kabulom, in ustanovili Islamski emirat Afganistan (Islamic Emirate of Afghanistan). V letu 1997 so po različnih ocenah obvladovali med dvema tretjinama do kar 95 % ozemlja (Afsar et al., 2008). Talibski režim so podprli Pakistan, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati. Organizacija islamske konference ga ni pri-znala, Združeni narodi pa so afganistanski sedež še vedno ohranjali za predsednika Burhanuddina Rabbanija, ki je bil eden od voditeljev Severnega zavezništva(39), ki se je borilo proti talibom.

In vendar je na začetku leta 1996 predsednik Rabbani povabil Osamo bin Ladna, da pride iz Sudana v Afghanistan in vodi mediacijo med Rabbanijevo vlado in talibi. Osama bin Laden je prispel v Jalalabad maja 1996.

20. avgusta 1998 so ZDA z raketami napadle baze Al Kaide v afganistanski provinci Khost in hkrati farmacevtsko tovarno Al Shifa v Sudanu. Napadi na afganistanske baze so imeli namen ubiti Osamo bin Ladna, poškodovati tamkajšnje instalacije in preprečiti nadaljne teroristične napade, bin Laden je bil namreč obtožen načrtovanja napadov na ameriško ambasado v Keniji in Tanzaniji 7. avgusta 1998. Toda bin Ladna v napadenih afganistanskih oporiščih ni bilo, talibi pa so po napadih domnevno odstopili od obljube, da bodo bin Ladna izročili savdijski tajni službi. Varnostni svet Združenih narodov je oktobra 1999 sprejel resolucijo 1267, s katero je hotel prisiliti talibe, ki so “de facto” vladali Afganistanu, da Osamo bin Ladna izročijo “ustreznim oblastem” (Global Policy Forum, 2018).

Manj kot mesec dni po terorističnih napadih na Svetovni trgovinski center v New Yorku(40), natančneje 7. oktobra 2001, so ZDA skupaj z zavezniki po neuspešnih diplomatskih pritiskih proti talibom začele zračno ofenzivo, na kopnu pa so s specialnimi silami pomagale enotam Severnega zavezništva. Severno zavezništvo je šlo v ofenzivo brez legendarnega voditelja Ahmada Shaha Masouda, Leva iz Panshirja,­ ki sta ga, zamaskirana kot novinarja, ubila agenta Al Kaide na severu Afganistana že 9. septembra 2001. Novembra so se talibi umaknili iz Kabula in Jalalabada, decembra pa še iz Kandaharja, ne da bi se formalno predali.

Januarja 2002 so v Kabul prispele prve mednarodne vojaške enote pod poveljstvom Nata, in sicer International Security Assistance Force (ISAF), ki jih je ustanovil Varnostni svet Združenih narodov(41).

Oblikovanje prehodne afganistanske vlade je bil rezultat dogovora o delitvi oblasti med afganistanskimi skupinami v Bonnu decembra 2001. Bonska konferenca(42) je potekala pod pokroviteljstvom Združenih narodov, talibov tam ni bilo. Junija 2002 je Loya jirga(43) za začasnega predsednika države izvolila Hamida Karzaja(44).

Predsednik Karzaj je člane svoje administracije izbral z mednarodno podporo, zlasti podporo ZDA. Začasna vlada je delovala do leta 2004. Januarja 2004 je loya jirga sprejela novo ustavo(45), ki je temeljila na bonskih dogovorih in je bila oblikovana pod velikim vplivom zunanjih sil. Ta ustava še vedno velja. Afganistanski politični sistem sicer vključuje volitve v spodnji dom (Wolesi Jirga) dvodomne nacionalne skupščine, vendar je moč osredotočena v predsedniku države. Zgornji dom (Meshrano Jirga) bolj spominja na ustanovo tradicionalnega načina vladanja. Sestavljena je iz vnaprej nedoločenega števila lokalnih dostojanstvenikov (dignitaries) in strokovnjakov, ki jih imenu-jejo sveti provinc, okrajni sveti (district councils) in predsednik države. Čeprav se je nekdanji kralj Zahir Shah aprila 2002 vrnil v Afganistan, si ni prizadeval za ponovno vzpostavitev kraljestva. Umrl je leta 2007.

(38)Zahvaljujeva se dr. Ahmedu Pašiću za naslednje pojasnilo oziroma pomoč pri prevodu v slovenščino: Amir-al-Mu’minin (arabska verzija) ali Emir-ul-Mu’minin (različica, ki je bolj značilna za balkanski polotok) bi bilo mogoče prevesti kot “Poveljnik vernih” ali “Vodja vernih”.

(39)Uradno ime Severnega zavezništva je Združena islamska fronta za rešitev Afga-nistana (United Islamic Front for Salvation of Afghanistan). Več v slovarčku v tej knjigi.

(40)11. septembra 2001 se je zgodilo več koordiniranih terorističnih napadov v ZDA. Izvedlo jih je devetnajst pripadnikov teroristične skupine Al Kaida z ugrabljenimi letali. V napadih je bilo ubitih okrog 3000 ljudi, več kot 6.000 je bilo ranjenih. Napadi so povzročili tudi veliko materialne škode. Več o tem npr. IAGS (2001); BBC News (2001c); Chossudovsky (2016 and 2012).

(41)Nato je vodil International Security Assistance Force (ISAF) z mandatom OZN v Afganistanu od avgusta 2003 to decembra 2014. Njegova misija je bila uspo-sobiti afganistanske oblasti, da bi lahko same zagotavljale varnost po državi in preprečevale, da bi bilo afganistansko ozemlje varno za teroriste. Nova misija pod vodstvom Nata (Resolute Support) z nalogo usposabljanja, svetovanja in pomoči afganistanskim varnostnim silam, se je začela leta 2015. Več o tem glej NATO (2017).

(42)Več o bonski koferenci v slovarčku v tej knjigi.

(43)Loya jirga v paštunščini pomeni velika skupščina. V 110. členu afganistanske ustave iz leta 2004 je opredeljena kot najvišja manifestacija volje ljudi v Afgani-stanu in je sestavljena iz članov nacionalne skupščine ter predsednikov skupščin provinc in distriktov. Ministri, predsednik in člani vrhovnega sodišča ter gene-ralni tožilec sodelujejo na sejah Loye jirge brez pravice odločanja.

(44)Hamid Karzaj (rojen leta 1957) je bil (tako kot prej njegov oče) vodja plemena Papalzai v okviru federacije plemen Durrani. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je zbiral denar za mudžahide, ki so se borili proti Sovjetski zvezi. Glej Dam (2014).

(45)Ustava je dostopna na The Supreme Court Afghanistan (2004); zakon o sodi-ščih pa na The Supreme Court (2005).