7 SLOVARČEK
Bonska konferenca (2001). Delegati štirih antitalibskih etničnih frakcij so se zbrali 27. novembra 2001 v Bonnu. Konferenca je po-tekala pod okriljem Združenih narodov. Dogovorili so se o obliko-vanju začasne administracije – Afganistanske začasne administracije (Afghan Interim Administration – AIA). Ta je pod vodstvom Hamida Karzaja obstajala od 22. decembra 2001 do 13. julija 2002. Emirat(106) […]
6 ZAKLJUČNE MISLI
Ko je pred leti prva družboslovna evropska mreža NORFACE preje-la oceno, da bodo med ključnimi družbenimi tematikami vedno bolj pomembne tematike, povezane z religijo, so bili strokovnjaki presenečeni nad tako oceno. Čeprav je bila družboslovna utemeljitev take ocene sprejeta, pa ostaja nevarnost poenostavljanja družbenih problemov kot problemov religijskih nasprotij. V knjigi sva pokazala religijske razsežnosti […]
5 SLIKOVNO GRADIVO
Slika 1: Ostanki armade, avtorice Elisebeth Thompson Lady Butler, je olje na platnu, ki prikazuje prihod zdravnika Bengalske armade Williama Brydona, v Jalalabad, 13.Januarja 1842. Pod poveljstvom generalmajorja Williama Georgea Keitha Elphinstona je približno 4.500 britanskih in indijskih vojakov ter približno 12.000 spremljevalcev tabora, tudi ženske, žene vojakov in otroci, med prvo angleško-afganistansko vojno […]
4.6 Teokracija in alternative pri upravljanju sodobnega globaliziranega sveta
Sodobni globalizirani svet je svet, ki ga v veliki meri določa finančni kapitalizem in njegova globalna kriza. Hitro naraščajoče družbene neenakosti niso vidne le v okvirih posameznih držav, temveč tudi v globalnem merilu – med deli sveta. Teritorialno zamejene vladavine v okviru nacionalnih držav in do neke mere tudi v okviru Evropske unije ne zmorejo […]
4.5 Zasebno-vladna omrežja mednarodnih korporacij
Globalna vladavina zasebno-vladnih omrežij mednarodnih korporacij, (posvetna) teokracija v metaforičnem smislu, kot sva jo predstavila v teoretsko-konceptualnem poglavju, v okoliščinah zadnjega vala globalizacije nesorazmerno pridobiva glede na stopnjo globalizacije politike v smislu oblikovanja nekakšne globalne države oziroma globalne regulacije. Po eni strani tako lahko govorimo o institucionalni praznini (ang. institutional void; Hajer, 2003). Po drugi […]
4.4 Islamska država v Iraku in Levantu (Islamic State in Iraq and the Levant – ISIL)
Gibanje, ki je vodilo k ustanovitvi Islamske države v Iraku in Levantu (skrajšano Islamska država), oziroma v arabščini Daesh, je temeljilo na salafističnem džihadizmu(100). To je ekstremna nadnacionalna religiozno-politična ideologija, ki temelji na prepričanju, da nasilni džhad in salafistično religiozno gibanje zagotavljata vrnitev ‘pravega’ islama. Skupina salafističnih džihadistov je ustanovila islamistično tvorbo, sprva v mednarodni […]
4.3 Izrael
V okoliščinah ponovnega uveljavljanja teokratskih idej posebej izstopa tudi primer Izraela. Sandler (2009: 128) poudarja, da judovska politična tradicija v domačih in mednarodnih zadevah obstaja vse od začetkov judovskega ljudstva in da te norme in institucije vplivajo tudi na domačo in zunanjo politiko današnjega Izraela. Koncept judovske politične tradicije je skoval Daniel J. Elazar (1989). […]
4.2 Združene države Amerike
ZDA še danes izrazito izstopajo iz grozda razvitih držav po visoki stopnji religioznosti prebivalstva(94). Evropejci praviloma menijo, da v ZDA ‘jemljejo boga preveč zares’ (O’Leary, 2009: 14). Podobne ugotovitve najdemo tudi drugje (Berger et al., 2008). V takšnih okoliščinah se v zadnjih desetletjih krepi religijsko gibanje, ki ima svoje korenine v novem religijskem valu z […]
4.1 Uvod
Zadnji veliki val globalizacije sodobnega sveta danes poteka pred-vsem v povezavi z upadanjem demokracije v starih in novih demokracijah in z upadanjem demokracije v svetovnem merilu sploh. Na zgodovinskem dnevnem redu je vprašanje o ‘pravi’ obliki vladavine tako na nacionalni ravni (ravni nacionalnih držav), regionalni ravni (v okviru Evropske unije) kot na globalni ravni. Teokratska […]
