3.3.3 Talibi – božji vojaki
Angleško ime za talibe ‘Taliban’ izhaja iz paštunske besede ṭālibān, ki je množinska oblika besede ṭālib; paštunska beseda je izposojenka iz arabskega jezika in dobesedno pomeni iskalce znanja, oziroma študente. Ultrakonservativna religijska in politična frakcija, ki se je v Afganistanu pojavila v jeku državljanske vojne, je dobila takšno ime, ker je bila večina njenih prvih […]
3.3.2 Oblikovanje in propad talibske oblasti
Prva talibska vojaška operacija je med talibi kmalu dobila mitski status. Afganistan je bil leta 1994 razdeljen med različne bojujoče se frakcije mudžahidov. Podobno usodo je delilo mesto Kandahar, ki je bilo prav tako razdeljeno, civilno prebivalstvo pa je bilo oborožencem prepuščeno na milost in nemilost. Umori, ugrabitve, posilstva… vse to je postalo rutina. V […]
3.3.1 Preludij: Državljanska vojna in sovjetska invazija ter vpletanje regionalnih sil in ZDA
Prvi predsednik Afganistana Mohammed Daud se je hotel otresti pritiska Sovjetov, toda stvari se niso odvijale v skladu z njegovimi željami. 27. aprila 1978 je bil skupaj z večino družinskih članov ubit v krvavem prosovjetskem udaru. Čeprav je Ljudska demokratska stranka (The People’s Democratic Party) prevzela oblast, ni mogla učinkovito delovati zaradi notranjih nesoglasij dveh […]
3.2 Zgodovinska umestitev talibske islamske države
Afganistan se je začel kot moderna država oblikovati na začetku 19. stoletja in se dokončno formiral na višku ‘velike igre’med Britanskim imperijem in Ruskim carstvom na koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Večina večetničnega prebivalstva je živela (mnogi tako živijo še danes) v razmerah, ki so spominjale na srednjeveške razmere v Evropi. Povezovalni elementi […]
3.1 Talibska teokracija v primerjalni perspektivi
Analitiki talibsko oblast v Afganistanu (1996–2001) nedvoumno uvrščajo med teokratske sisteme. Po svojih značilnostih spominja na posamezne srednjeveške teokracije v Evropi. Iz današnjega zornega kota je pogosto označena kot skrajni primer teokracije in puritanstva. Talibski sistem vladanja je bil v veliki meri improviziran, a vendarle zasnovan na skrajni interpretaciji islama. Zelo je omejeval svobodo, podrejal […]
2.7.3 Iranska teokracija
Iranska islamska republika je ustavna teokracija, kjer so posvetne oblasti podrejene klerikalni oblasti. Njen vrednotni temelj je doktrina šole Twelver Jaafari v okviru šiitske veje islama(23). Klerikalni voditelj Homeini je skiciral svetovni islamski red in na koncu označil Iran kot primerno državo, kjer bi se začela vzpostavljati vladavina boga (Ramazani, 1986: 19–21). Ustavna teokracija v […]
2.7.2 Tibetanska teokracija
Zgodnji zahodni vpogled v tibetansko religijo in teokracijo prinaša knjiga Sira Charlesa Bella The Religion of Tibet , ki je prvič izšla leta 1931. Oznake tibetanskega budizma se odtlej v literaturi zahodnih avtorjev med seboj zelo razlikujejo. Prav tako najdemo različne interpretacije tibetanskega reda in zgodovine v drugih delih sveta, še zlasti na Kitajskem. V […]
2.7.1 Vatikan
Vatikan je najmanjša država na svetu, obsega namreč 44 hektarjev. Njen teritorij je obdan z mestom Rim. Jezik njenih uradnih dokumentov je latinščina, v vsakdanji rabi pa italijanščina. Po obliki vladavine je Vatikan rimskokatoliška teokracija. Papež je lahko razumljen kot monarh absolutistične monarhije (Shelley, 2015: 284). Od marca 2013 naprej je na položaju 266. papež […]
